Page 63 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 63
ALEXANDER HANISCH-WOLFRAM
cerkev in nemškonacionalno delovanje, ki se je vnelo ob vladnih
jezikovnih odredbah. Geslu »proč od Rima« so privrženci dodali »k
evangeliju« in propagirali protestantizem kot obliko krščanstva, ki
da ustreza Nemcem. V okoljih z jezikovno mešanim prebivalstvom,
kakršno je bila Koroška, se je to povezalo s protislovansko kompo-
nento: v gibanju »Proč od Rima« so nemški deželani videli tudi
obrambo pred »slovansko-klerikalno« nevarnostjo, kot je razvidno
iz nekega pisma evangeličanskega župnika Buchacherja iz Unter-
hausna podružnični fari v Agoritschach/Zagoričah!24 Temu nasproti
je stalo slovensko nacionalno gibanje, ki je vendarle imelo od vsega
začetka tudi religiozno oziroma konfesionalno komponento.25 Že
iz dejstva , da so bili odločilni glasniki in zagovorniki slovanskega
nacionalnega gibanja (že v njegovem kulturnopolitičnem stadiju
pred 1848) skoraj izključno katoliški duhovniki, je izhajala poveza-
nost slovenskonacionalne in katoliške identitete. Katolicizem je bil
povzdignjen v bistveno značilnost slovenske narodne ideje in slo-
venske identitete. Vse to pa je prineslo s seboj dvojni antagonizem
med protestanti in koroškimi Slovenci: protestantsko-nemško proti
slovensko-katoliškemu.
K tej konfliktni situaciji pa velja vsekakor pripomniti dvoje:
Zgoraj opisane opredelitve in ocene so – prvič – artikulirale
osebnosti, ki so nastopale v javnosti in imele glas v tej javnosti.
Nikakor jih ni mogoče izenačevati s »protestanti« in »Slovenci«.
Glede na socialno strukturo evangeličanov na Koroškem je treba
upoštevati, da dobršen del koroških protestantov ni imel kaj početi
z gibanjem »Proč od Rima«, kolikor so ga sploh zaznavali kot
24 Ob gradnji cerkvenega stolpa v Zagoričah je Bubacher pisal tamkajšnji verski
občini med drugim naslednje: »Trdno drži zastavo nemško-evangeličanske vere,
ti malo evangeličansko prgišče sredi sovražne slovansko-klerikalne večine«
(Župnijski arhiv Arnoldstein. Inventar. Župnik Bubacher/Unterhaus podružnici
Agoritschach 28. 9. 1899)
25 O katoliški konfesionalni prežetosti slovanskega nacionalnega gibanja: Slane,
Kirche und Nation, 172-189; Wakounig Marija, Zur Ambivalenz einer Beziehung.
Diözese Gurk und Kärntner Slowenen (1848-1900), v: Drobesch Werner/Stauber
Reinhard /Tropper Peter G. (ur.), Mensch, Staat und Kirchen zwischen Alpen
und Adria 1848–1938, Klagenfurt-Ljubljana-Wien 2007, 151-161.
61
cerkev in nemškonacionalno delovanje, ki se je vnelo ob vladnih
jezikovnih odredbah. Geslu »proč od Rima« so privrženci dodali »k
evangeliju« in propagirali protestantizem kot obliko krščanstva, ki
da ustreza Nemcem. V okoljih z jezikovno mešanim prebivalstvom,
kakršno je bila Koroška, se je to povezalo s protislovansko kompo-
nento: v gibanju »Proč od Rima« so nemški deželani videli tudi
obrambo pred »slovansko-klerikalno« nevarnostjo, kot je razvidno
iz nekega pisma evangeličanskega župnika Buchacherja iz Unter-
hausna podružnični fari v Agoritschach/Zagoričah!24 Temu nasproti
je stalo slovensko nacionalno gibanje, ki je vendarle imelo od vsega
začetka tudi religiozno oziroma konfesionalno komponento.25 Že
iz dejstva , da so bili odločilni glasniki in zagovorniki slovanskega
nacionalnega gibanja (že v njegovem kulturnopolitičnem stadiju
pred 1848) skoraj izključno katoliški duhovniki, je izhajala poveza-
nost slovenskonacionalne in katoliške identitete. Katolicizem je bil
povzdignjen v bistveno značilnost slovenske narodne ideje in slo-
venske identitete. Vse to pa je prineslo s seboj dvojni antagonizem
med protestanti in koroškimi Slovenci: protestantsko-nemško proti
slovensko-katoliškemu.
K tej konfliktni situaciji pa velja vsekakor pripomniti dvoje:
Zgoraj opisane opredelitve in ocene so – prvič – artikulirale
osebnosti, ki so nastopale v javnosti in imele glas v tej javnosti.
Nikakor jih ni mogoče izenačevati s »protestanti« in »Slovenci«.
Glede na socialno strukturo evangeličanov na Koroškem je treba
upoštevati, da dobršen del koroških protestantov ni imel kaj početi
z gibanjem »Proč od Rima«, kolikor so ga sploh zaznavali kot
24 Ob gradnji cerkvenega stolpa v Zagoričah je Bubacher pisal tamkajšnji verski
občini med drugim naslednje: »Trdno drži zastavo nemško-evangeličanske vere,
ti malo evangeličansko prgišče sredi sovražne slovansko-klerikalne večine«
(Župnijski arhiv Arnoldstein. Inventar. Župnik Bubacher/Unterhaus podružnici
Agoritschach 28. 9. 1899)
25 O katoliški konfesionalni prežetosti slovanskega nacionalnega gibanja: Slane,
Kirche und Nation, 172-189; Wakounig Marija, Zur Ambivalenz einer Beziehung.
Diözese Gurk und Kärntner Slowenen (1848-1900), v: Drobesch Werner/Stauber
Reinhard /Tropper Peter G. (ur.), Mensch, Staat und Kirchen zwischen Alpen
und Adria 1848–1938, Klagenfurt-Ljubljana-Wien 2007, 151-161.
61
