Page 81 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 81
CVETKA HED@ET TÓTH
čujeta. Gre pa za odločitev, ki je vrednostna in je ni brez teleološke, v
širšem smislu metafizične naravnanosti. Zato bi veljalo, vsaj kar se
etike tiče, še intenzivneje poudariti teleologijo in ne samo metafiziko
kot tako.
Tudi Jean-Paul Sartre se sprašuje, kako se oblikuje načelo izbire.
Pri tem odločno izreče, da je izbira obenem vrednotenje, kajti to, kar
izberemo, potrjuje vrednost tega, kar smo izbrali, in tudi tega, česar
nismo. Človek je zato rezultat svoje izbire in hkrati še tak, kakor se
želi sam narediti. Ko Sartre pojasnjuje naravo prvotne in spontane
izbire,25 jo razume s tem, da je človek subjekt samega sebe, da pa je
vsebina te subjektivnosti odgovornost za lastno eksistenco. Načelo
izbire, prejme značaj univerzalnosti, kajti odgovornost do samega
sebe vključuje še odgovornost do drugega človeka in ljudi. Zato je
naša odgovornost glede odločanja in izbire zelo občutljivo dejanje,
»saj veže človeštvo v celoti«.26 Po človeku samem oblikovana podoba
namreč učinkuje za vse ljudi in da je celo v soglasju s časom in
zgodovino, v kateri poteka naša izbira.
Küng sicer ne omenja teh Sartrovih, glede univerzalizma vsekakor
zelo spodbudnih stališč in jih tudi ne komentira, temveč kritično
presoja Sartrovo pojmovanje neomejene, absolutne svobode. »Ali
lahko definiramo bit, človekovo eksistenco preprosto kot svobodo,
zgolj kot svobodo? Ali ta prosto zasnovana eksistenca, kakor se je
tudi glasila Sartrova teza o svobodi, resnično predhodi vsakemu
človeškemu bistvu ali naravi? Je ta eksistenca res nedoločena, ta
svoboda povsem neomejena, človekova odgovornost totalna? Je
človek res svobodni izumitelj in ustvarjalec vseh vrednot, morale in
smisla življenja«27 S tem kritičnimi vprašanji se začne Küngov vseka-
kor konstruktiven pogovor s Sartrom, saj mu gre za poskus odprave
nihilizma in predvsem za alternativo nihilizmu. Sartrov vpliv na
Künga je trajen in marsikaj, kar je populariziralo Küngove nazore,
je nadgradnja Sartrovega ateističnega humanizma. V primerjavi z njim
25 Jean-Paul Sartre: Eksistencializem je zvrst humanizma, iz: Izbrani filozofski spisi,
Cankarjeva založba, Ljubljana 1968, str. 189.
26 Prav tam.
27 Hans Küng: Existiert Gott?, str. 479.
79
čujeta. Gre pa za odločitev, ki je vrednostna in je ni brez teleološke, v
širšem smislu metafizične naravnanosti. Zato bi veljalo, vsaj kar se
etike tiče, še intenzivneje poudariti teleologijo in ne samo metafiziko
kot tako.
Tudi Jean-Paul Sartre se sprašuje, kako se oblikuje načelo izbire.
Pri tem odločno izreče, da je izbira obenem vrednotenje, kajti to, kar
izberemo, potrjuje vrednost tega, kar smo izbrali, in tudi tega, česar
nismo. Človek je zato rezultat svoje izbire in hkrati še tak, kakor se
želi sam narediti. Ko Sartre pojasnjuje naravo prvotne in spontane
izbire,25 jo razume s tem, da je človek subjekt samega sebe, da pa je
vsebina te subjektivnosti odgovornost za lastno eksistenco. Načelo
izbire, prejme značaj univerzalnosti, kajti odgovornost do samega
sebe vključuje še odgovornost do drugega človeka in ljudi. Zato je
naša odgovornost glede odločanja in izbire zelo občutljivo dejanje,
»saj veže človeštvo v celoti«.26 Po človeku samem oblikovana podoba
namreč učinkuje za vse ljudi in da je celo v soglasju s časom in
zgodovino, v kateri poteka naša izbira.
Küng sicer ne omenja teh Sartrovih, glede univerzalizma vsekakor
zelo spodbudnih stališč in jih tudi ne komentira, temveč kritično
presoja Sartrovo pojmovanje neomejene, absolutne svobode. »Ali
lahko definiramo bit, človekovo eksistenco preprosto kot svobodo,
zgolj kot svobodo? Ali ta prosto zasnovana eksistenca, kakor se je
tudi glasila Sartrova teza o svobodi, resnično predhodi vsakemu
človeškemu bistvu ali naravi? Je ta eksistenca res nedoločena, ta
svoboda povsem neomejena, človekova odgovornost totalna? Je
človek res svobodni izumitelj in ustvarjalec vseh vrednot, morale in
smisla življenja«27 S tem kritičnimi vprašanji se začne Küngov vseka-
kor konstruktiven pogovor s Sartrom, saj mu gre za poskus odprave
nihilizma in predvsem za alternativo nihilizmu. Sartrov vpliv na
Künga je trajen in marsikaj, kar je populariziralo Küngove nazore,
je nadgradnja Sartrovega ateističnega humanizma. V primerjavi z njim
25 Jean-Paul Sartre: Eksistencializem je zvrst humanizma, iz: Izbrani filozofski spisi,
Cankarjeva založba, Ljubljana 1968, str. 189.
26 Prav tam.
27 Hans Küng: Existiert Gott?, str. 479.
79
