Page 82 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 82
RAZPRAVE, [TUDIJE
pa Küng spregovori o »svobodi v mejah«, ki jo po njegovem določa
že sama možnost izbire, ki nikakor ni neomejena, saj je omejena že z
naravnimi danostmi. Sartrov eksistencializem po njegovem premalo
upošteva nihilistično alternativo, kajti svobodno dejanje »ni usmer-
jeno le na bit, ampak tudi na nič«.28 Ker je Küngov odločen program
zavračanje in odprava nihilizma, to skuša doseči s tem, da pojem
svobode zoži predvsem glede možnosti izbire in odločanja.
Küng v primerjavi s Sartrom in deloma še Jaspersom najprej
poudari človekov odnos do stvarnosti v celoti, ko stvarnosti reče
bodisi da bodisi ne. Pri tem se zelo dobro zaveda, da ta odnos najprej
nikakor ni reflektiran, ne v podobi teologije in ne filozofije. Stvar-
nost kot celota nagovarja, sprašuje in človek na njena vprašanja
odgovarja tako reflektirano kot nereflektirano. Odziva se ji bodisi z
zaupanjem bodisi po Nietzschejevem vzoru z nezaupanjem. Zdaj
Küng razume, da gre pri temeljni alternativi, reči stvarnosti da ali ne,
najprej za zaupanje oziroma za nezaupanje do sveta, in da samo na tej
podlagi potekata odločanje in izbira – nikdar naravnost.
Za natančno pojasnitev pojma zaupanja in nezaupanja se je nujno
treba izogniti takemu razumevanju, ki bi temeljno zaupanje ali
nezaupanje v celoti zreduciralo na njegov teološko-mističen pomen.
Zaupanja ali nezaupanja v življenje prav tako ne moremo razumeti
samo subjektivistično-psihološko. Napačno je tudi, če bi tako za-
upanje kot nezaupanje v bit dojemali le objektivistično-ontološko.
Tudi zaupanja v um in nezaupanja umu ne gre razumeti samo
racionalistično-pozitivistično. Četudi je za odločanje po Küngu zelo
pomembno, da je svobodno, pa svoboda ne pomeni iracionalne
poljubnosti: »Iz možnosti različnih temeljnih odločitev, stališč in
zadržanj še ne sledi njihova irelevantnost. Ni vsaka usmerjenost
pravilna. In tu pridemo do odločilne točke, ko se vprašamo: Katera
usmerjenost je pravilna?«29
28 Prav tam, str. 480.
29 Prav tam, str. 489.
80
pa Küng spregovori o »svobodi v mejah«, ki jo po njegovem določa
že sama možnost izbire, ki nikakor ni neomejena, saj je omejena že z
naravnimi danostmi. Sartrov eksistencializem po njegovem premalo
upošteva nihilistično alternativo, kajti svobodno dejanje »ni usmer-
jeno le na bit, ampak tudi na nič«.28 Ker je Küngov odločen program
zavračanje in odprava nihilizma, to skuša doseči s tem, da pojem
svobode zoži predvsem glede možnosti izbire in odločanja.
Küng v primerjavi s Sartrom in deloma še Jaspersom najprej
poudari človekov odnos do stvarnosti v celoti, ko stvarnosti reče
bodisi da bodisi ne. Pri tem se zelo dobro zaveda, da ta odnos najprej
nikakor ni reflektiran, ne v podobi teologije in ne filozofije. Stvar-
nost kot celota nagovarja, sprašuje in človek na njena vprašanja
odgovarja tako reflektirano kot nereflektirano. Odziva se ji bodisi z
zaupanjem bodisi po Nietzschejevem vzoru z nezaupanjem. Zdaj
Küng razume, da gre pri temeljni alternativi, reči stvarnosti da ali ne,
najprej za zaupanje oziroma za nezaupanje do sveta, in da samo na tej
podlagi potekata odločanje in izbira – nikdar naravnost.
Za natančno pojasnitev pojma zaupanja in nezaupanja se je nujno
treba izogniti takemu razumevanju, ki bi temeljno zaupanje ali
nezaupanje v celoti zreduciralo na njegov teološko-mističen pomen.
Zaupanja ali nezaupanja v življenje prav tako ne moremo razumeti
samo subjektivistično-psihološko. Napačno je tudi, če bi tako za-
upanje kot nezaupanje v bit dojemali le objektivistično-ontološko.
Tudi zaupanja v um in nezaupanja umu ne gre razumeti samo
racionalistično-pozitivistično. Četudi je za odločanje po Küngu zelo
pomembno, da je svobodno, pa svoboda ne pomeni iracionalne
poljubnosti: »Iz možnosti različnih temeljnih odločitev, stališč in
zadržanj še ne sledi njihova irelevantnost. Ni vsaka usmerjenost
pravilna. In tu pridemo do odločilne točke, ko se vprašamo: Katera
usmerjenost je pravilna?«29
28 Prav tam, str. 480.
29 Prav tam, str. 489.
80
