Page 83 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 83
CVETKA HED@ET TÓTH
2. Temeljno zaupanje kot podlaga temeljnega etosa,
življenjskega etosa, svetovnega etosa
Po Küngu obstajajo, s stališča zaupanja, tri vrste ljudi.30 So ljudje,
ki premorejo zaupanje na podlagi svoje religiozne vere ter znajo
potrpeti in vzdržati. So tudi ljudje, ki sicer imajo religiozno vero,
vendar so brez temeljnega zaupanja tako v stvarnost kot v sočloveka;
so religiozni zanesenjaki. »So pa končno ljudje, ki premorejo temelj-
no zaupanje, ne da bi hkrati imeli religiozno vero. Ne da se zanikati,
da so, čeprav docela zemeljski, v življenjskih razmerah ravno tako
dobri ali včasih celo boljši kot nekateri verniki. Iz tega svojega
temeljnega zaupanja lahko namreč tudi ateisti in agnostiki – to sem
že nekoč jasno pokazal na primerih Bertranda Russlla, Ernsta Blocha
in Alberta Camusa – živijo pristno človeško, torej humano in v tem
smislu moralno življenje. Z drugimi besedami: iz ateizma ne sledi
nujno nihilizem.«31 Ernsta Blocha in Alberta Camusa Küng šteje za
misleca, ki sta razmišljala na podlagi zaupanja do sveta in do ljudi,
četudi je pri Camusu vse prežeto z uporništvom. In ravno to temeljno
zaupanje do stvarnosti je podlaga za avtonomno moralo, ki življenju
reče da tudi takrat, ko z uporništvom skuša ustvarjalno spreminjati
odnose v svetu.
Küng se torej zaveda, da v sodobnem svetu k človekovi pravici
sodi tudi pravica do brezreligioznosti. Tudi nereligiozni človek pozna
moralo, je lahko globoko moralen. S formulacijo naslova Koalicija
verujočih in neverujočih se Küng kot teolog in vernik v Projektu svetovni
etos sooča z vprašanjem: »Mar ljudje ne morejo moralno živeti tudi
brez religije?«32 Njegovi poglobljeni analizi velja prisluhniti v celoti:
»Tudi verujoči ljudje bi morali priznati, da je možno moralno
življenje brez religije. V kolikšni meri?
1. Obstaja dovolj biografsko-psiholoških razlogov, zakaj se raz-
svetljeni sodobniki želijo odpovedati religiji, ki je zapadla v mrač-
njaštvo, praznoverje in ’opij’.
30 Hans Küng: Vertrauen, das trägt, str. 38. Isto še Hans Küng: Existiert Gott?, str.
525.
31 Prav tam, str. 39.
32 Hans Küng: Projekt Weltethos, str. 59.
81
2. Temeljno zaupanje kot podlaga temeljnega etosa,
življenjskega etosa, svetovnega etosa
Po Küngu obstajajo, s stališča zaupanja, tri vrste ljudi.30 So ljudje,
ki premorejo zaupanje na podlagi svoje religiozne vere ter znajo
potrpeti in vzdržati. So tudi ljudje, ki sicer imajo religiozno vero,
vendar so brez temeljnega zaupanja tako v stvarnost kot v sočloveka;
so religiozni zanesenjaki. »So pa končno ljudje, ki premorejo temelj-
no zaupanje, ne da bi hkrati imeli religiozno vero. Ne da se zanikati,
da so, čeprav docela zemeljski, v življenjskih razmerah ravno tako
dobri ali včasih celo boljši kot nekateri verniki. Iz tega svojega
temeljnega zaupanja lahko namreč tudi ateisti in agnostiki – to sem
že nekoč jasno pokazal na primerih Bertranda Russlla, Ernsta Blocha
in Alberta Camusa – živijo pristno človeško, torej humano in v tem
smislu moralno življenje. Z drugimi besedami: iz ateizma ne sledi
nujno nihilizem.«31 Ernsta Blocha in Alberta Camusa Küng šteje za
misleca, ki sta razmišljala na podlagi zaupanja do sveta in do ljudi,
četudi je pri Camusu vse prežeto z uporništvom. In ravno to temeljno
zaupanje do stvarnosti je podlaga za avtonomno moralo, ki življenju
reče da tudi takrat, ko z uporništvom skuša ustvarjalno spreminjati
odnose v svetu.
Küng se torej zaveda, da v sodobnem svetu k človekovi pravici
sodi tudi pravica do brezreligioznosti. Tudi nereligiozni človek pozna
moralo, je lahko globoko moralen. S formulacijo naslova Koalicija
verujočih in neverujočih se Küng kot teolog in vernik v Projektu svetovni
etos sooča z vprašanjem: »Mar ljudje ne morejo moralno živeti tudi
brez religije?«32 Njegovi poglobljeni analizi velja prisluhniti v celoti:
»Tudi verujoči ljudje bi morali priznati, da je možno moralno
življenje brez religije. V kolikšni meri?
1. Obstaja dovolj biografsko-psiholoških razlogov, zakaj se raz-
svetljeni sodobniki želijo odpovedati religiji, ki je zapadla v mrač-
njaštvo, praznoverje in ’opij’.
30 Hans Küng: Vertrauen, das trägt, str. 38. Isto še Hans Küng: Existiert Gott?, str.
525.
31 Prav tam, str. 39.
32 Hans Küng: Projekt Weltethos, str. 59.
81
