Page 106 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 106
[TUDIJSKI VE^ERI
svojimi naročili, naj žene ne govorijo in ne učijo med javnim občest
venim bogoslužjem, ne izreka za vse večne čase veljavne smernice,
temveč presoja v okviru predstav in vrednot patriarhalne kulture
svojega okolja, podobno kot s svojimi napotki, da morajo biti žene v
Cerkvi pokrite in da zanje ni spodobno, če imajo kratke lase (prim.
1 Kor 11,6).35 »Izključitev žene iz religijske prakse ne predstavlja
legalno-logičnega tradicionalnega principa, ampak je zgolj družbeno-
kulturne narave.«36
Kar se tiče ženskega duhovništva v novejšem času, konkretneje
govorimo o tej temi šele od konca devetnajstega stoletja. Dvajseto
stoletje je bilo zaznamovano z boji za človekove pravice, kjer so svoje
pravice zahtevale tudi ženske, in to tako v posvetnem kot cerkvenem
življenju. Na vlogo ženske v Cerkvi pa je zagotovo najbolj vplivalo prav
feministično gibanje, ki je spodbudilo nastanek kritične teologije
osvoboditve, kjer ženska »pride do besede« (feministična teologija).37
Izobraževanje, feministično gibanje in zgodnji feminističnih spisi
postavijo temelj ženskega gibanja, kakor tudi možnost ordinacije
žensk.
35 Prim. opombe k 1 Kor 11,6, Slovenski standardni prevod Svetega pisma.
36 Prim. R. Biale: Women and Jewish Law. New York, Schocken 1984, str. 137.
37 V. Grmič: Duhovna obzorja feministične teologije. Znamenja 5, 1985, str. 397.
Navaja U. Mirt v diplomski nalogi Žensko duhovništvo v Anglikanski skupnosti,
Ljubljana 2010.
104
svojimi naročili, naj žene ne govorijo in ne učijo med javnim občest
venim bogoslužjem, ne izreka za vse večne čase veljavne smernice,
temveč presoja v okviru predstav in vrednot patriarhalne kulture
svojega okolja, podobno kot s svojimi napotki, da morajo biti žene v
Cerkvi pokrite in da zanje ni spodobno, če imajo kratke lase (prim.
1 Kor 11,6).35 »Izključitev žene iz religijske prakse ne predstavlja
legalno-logičnega tradicionalnega principa, ampak je zgolj družbeno-
kulturne narave.«36
Kar se tiče ženskega duhovništva v novejšem času, konkretneje
govorimo o tej temi šele od konca devetnajstega stoletja. Dvajseto
stoletje je bilo zaznamovano z boji za človekove pravice, kjer so svoje
pravice zahtevale tudi ženske, in to tako v posvetnem kot cerkvenem
življenju. Na vlogo ženske v Cerkvi pa je zagotovo najbolj vplivalo prav
feministično gibanje, ki je spodbudilo nastanek kritične teologije
osvoboditve, kjer ženska »pride do besede« (feministična teologija).37
Izobraževanje, feministično gibanje in zgodnji feminističnih spisi
postavijo temelj ženskega gibanja, kakor tudi možnost ordinacije
žensk.
35 Prim. opombe k 1 Kor 11,6, Slovenski standardni prevod Svetega pisma.
36 Prim. R. Biale: Women and Jewish Law. New York, Schocken 1984, str. 137.
37 V. Grmič: Duhovna obzorja feministične teologije. Znamenja 5, 1985, str. 397.
Navaja U. Mirt v diplomski nalogi Žensko duhovništvo v Anglikanski skupnosti,
Ljubljana 2010.
104
