Page 101 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 101
VIOLETA VLADIMIRA MESARI^ JAZBIN[EK
(ohraniti isti vzorec) in verovati, da skupnost vseskozi vodi Sveti Duh;
škofinje niso evolucija, ampak revolucija; (B) za: dejstvo, da je tradi-
cija trdno povezana s patriarhalno naravo družbe, da je predvsem
katoliš ka (tj. univerzalna, gr. katholikos) in da zgodnja krščanska tra-
dicija opozarja na navzočnost žensk v služenju. Med razlogi s stališča
skupnosti pa poudarja: (A) proti: nujna je ohranitev integritete, upo-
števati je treba ekumenske vez, moški in ženska sta enakopravna,
vendar imata drugačne vloge; (B) za: ženske so v skupnosti že bile
sprejete kot duhovnice, škofovstvo je logičen korak naprej, jasen po-
kazatelj svetu je glavno Božje sporočilo o enakosti med spoloma.
3.a) Kronološki pregled priznavanja ženskega duhovništva
v protestantskih cerkvah18
Leta 1836 se zopet uveljavi obred za diakonise (po zgodnjekrščanski
praksi), najprej v nemškem Kaiserwerthu (Luteranska cerkev) in se od
tam kmalu razširi tudi v druge države.
Leta 1853 je bila dodeljena služba duhovnice prvi ženski (to je bila
Antonietta Brown, kasneje Blackwell, ki je delovala v Prvi kongregacijs ki
cerkvi v Wayne Country, NY, kasneje je delovala kot duhovnica pri uni-
tarijancih.
Druga duhovnica je bila Olympia Brown, ordinirana pri Univer
zialistih (tudi ona se je kasneje pridružila unitarijcem).
Konec 19. stoletja so imeli duhovnice Kristusovi učenci (Disciples of
Christi), nekatere Baptistične cerkve, Metodistična protestantska cerkev,
Cumberlandska prezbiterijanska cerkev. Kongregacionalisti imajo leta
1893 že 9 duhovnic.19
18 Od leta 1836 do 1994 povzeto po U. Mirt, Žensko duhovništvo …, str. 20–24.
19 Glavne denominacije v ZDA so le počasi uvajale posvečevanje žensk, glede na prve
začetke drugih. Nekateri Teološki kolidži (visoke šole) so v osemdesetih letih 19.
stoletju sicer sprejemali ženske, toda njihovo število je ostalo nizko (cca. 5%) vse
do šestdesetih let 20. stoletja. Odprle so se nove službe za neposvečene v cerkvi:
diakonise, misionarke in učiteljice krščanskega nauka (katehistinje). Ženske, ki
so študirale teologijo, so se pripravljale ravno za te službe, ki jih opravljajo
neposvečeni. Poleg kongregacionalistov, so tudi unitarijci, univerzalisti in
protestantski metodisti konec 19. stoletja začeli posvečevati ženske v duhovnice.
Prezbiterijanci, metodisti in luterani, pa so najprej ženske raje usmerjali v službe,
ki jih opravljajo neposvečeni. Prim. U. Mirt, str. 21.
99
(ohraniti isti vzorec) in verovati, da skupnost vseskozi vodi Sveti Duh;
škofinje niso evolucija, ampak revolucija; (B) za: dejstvo, da je tradi-
cija trdno povezana s patriarhalno naravo družbe, da je predvsem
katoliš ka (tj. univerzalna, gr. katholikos) in da zgodnja krščanska tra-
dicija opozarja na navzočnost žensk v služenju. Med razlogi s stališča
skupnosti pa poudarja: (A) proti: nujna je ohranitev integritete, upo-
števati je treba ekumenske vez, moški in ženska sta enakopravna,
vendar imata drugačne vloge; (B) za: ženske so v skupnosti že bile
sprejete kot duhovnice, škofovstvo je logičen korak naprej, jasen po-
kazatelj svetu je glavno Božje sporočilo o enakosti med spoloma.
3.a) Kronološki pregled priznavanja ženskega duhovništva
v protestantskih cerkvah18
Leta 1836 se zopet uveljavi obred za diakonise (po zgodnjekrščanski
praksi), najprej v nemškem Kaiserwerthu (Luteranska cerkev) in se od
tam kmalu razširi tudi v druge države.
Leta 1853 je bila dodeljena služba duhovnice prvi ženski (to je bila
Antonietta Brown, kasneje Blackwell, ki je delovala v Prvi kongregacijs ki
cerkvi v Wayne Country, NY, kasneje je delovala kot duhovnica pri uni-
tarijancih.
Druga duhovnica je bila Olympia Brown, ordinirana pri Univer
zialistih (tudi ona se je kasneje pridružila unitarijcem).
Konec 19. stoletja so imeli duhovnice Kristusovi učenci (Disciples of
Christi), nekatere Baptistične cerkve, Metodistična protestantska cerkev,
Cumberlandska prezbiterijanska cerkev. Kongregacionalisti imajo leta
1893 že 9 duhovnic.19
18 Od leta 1836 do 1994 povzeto po U. Mirt, Žensko duhovništvo …, str. 20–24.
19 Glavne denominacije v ZDA so le počasi uvajale posvečevanje žensk, glede na prve
začetke drugih. Nekateri Teološki kolidži (visoke šole) so v osemdesetih letih 19.
stoletju sicer sprejemali ženske, toda njihovo število je ostalo nizko (cca. 5%) vse
do šestdesetih let 20. stoletja. Odprle so se nove službe za neposvečene v cerkvi:
diakonise, misionarke in učiteljice krščanskega nauka (katehistinje). Ženske, ki
so študirale teologijo, so se pripravljale ravno za te službe, ki jih opravljajo
neposvečeni. Poleg kongregacionalistov, so tudi unitarijci, univerzalisti in
protestantski metodisti konec 19. stoletja začeli posvečevati ženske v duhovnice.
Prezbiterijanci, metodisti in luterani, pa so najprej ženske raje usmerjali v službe,
ki jih opravljajo neposvečeni. Prim. U. Mirt, str. 21.
99
