Page 110 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 110
[TUDIJSKI VE^ERI
družbenega življenja, še posebej na tistih področjih, kjer gre za vpra
šanja človeka kot državljana in vernika hkrati (prim. CS, 76,3). Vernik
je namreč član obeh skupnosti, države in Cerkve, zato si morata ob
medsebojnem sodelovanju obe prizadevati za njegov celoviti razvoj.
Delovanje in odločitve politikov imajo vedno tudi bolj ali manj mo-
ralne razsežnosti in posledice. Ko gre za moralna vprašanja pra
vičnosti, poštenosti, resnicoljubnosti, za načela pravne države in
spoštovanja človekovih pravic, ima Cerkev vso pravico in dolžnost, da
izrazi svoje moralno mnenje in stališče, ne glede na to, ali s tem za-
dene ob politike, politične stranke in njihove ukrepe.« (Izberi življenje,
465) V poglavju Enakopravna navzočnost v javnem življenju poudarja:
»Katoliška Cerkev v Sloveniji ne išče nobenih privilegijev. […] Cerkev
razume državo kot skupni dom, v katerem imajo vsi člani pravico
predstavljati sebe in z drugimi iskati sožitje v dialogu.« In glede
pravnega položaja Cerkve: »Katoliška Cerkev jemlje za izhodišče in
okvir svojega delovanja in pravnega položaja sodobno demokratič-
no državo, ki spoštuje človekove pravice. Med temi pravicami je
verska svoboda ter svoboda vesti in prepričanja ena temeljnih svo-
boščin in pravic, ki jih je država dolžna zagotavljati in ščititi. […]
Demokratična država ima za koristno in potrebno, da s pravnimi
sredstvi sporazumno uredi predvsem tiste oblike življenja in delo-
vanja Cerkve, kjer se dejavnosti Cerkve in države ali drugih ustanov
civilne družbe stikajo in kjer je za skupno blaginjo koristno, da
pride do usklajenega delovanja in sodelovanja. To so predvsem pod-
ročja vzgoje in izobraž evanja, dobrodelnosti, kulturnih dejavnosti
ipd.« (Izberi življenje, 467)
Dokument ima torej zelo splošne formulacije, ki dopuščajo raz
lične interpretacije in je mogoče z nekaj intelektualne telovadbe
opravičevati tudi današnjo politizacijo slovenske Katoliške cerkve in
njeno ekonomsko in finančno delovanje v obdobju zadnjih dveh
desetletij. Ker pa se dokument sklicuje na Pastoralno konstitucijo Cerkev
v sedanjem svetu, Gaudium et spes, 2. vatikanskega koncila, izrecno na
poglavje 76, Državna skupnost in Cerkev, je treba presojati ravnanje
slovenske Katoliške cerkve po koncilskih načelih. Stališča koncila so
v teh pogledih dovolj jasna: »Državna skupnost in Cerkev sta na la-
stnem področju druga od druge neodvisni in avtonomni.« (GS, 76,3)
108
družbenega življenja, še posebej na tistih področjih, kjer gre za vpra
šanja človeka kot državljana in vernika hkrati (prim. CS, 76,3). Vernik
je namreč član obeh skupnosti, države in Cerkve, zato si morata ob
medsebojnem sodelovanju obe prizadevati za njegov celoviti razvoj.
Delovanje in odločitve politikov imajo vedno tudi bolj ali manj mo-
ralne razsežnosti in posledice. Ko gre za moralna vprašanja pra
vičnosti, poštenosti, resnicoljubnosti, za načela pravne države in
spoštovanja človekovih pravic, ima Cerkev vso pravico in dolžnost, da
izrazi svoje moralno mnenje in stališče, ne glede na to, ali s tem za-
dene ob politike, politične stranke in njihove ukrepe.« (Izberi življenje,
465) V poglavju Enakopravna navzočnost v javnem življenju poudarja:
»Katoliška Cerkev v Sloveniji ne išče nobenih privilegijev. […] Cerkev
razume državo kot skupni dom, v katerem imajo vsi člani pravico
predstavljati sebe in z drugimi iskati sožitje v dialogu.« In glede
pravnega položaja Cerkve: »Katoliška Cerkev jemlje za izhodišče in
okvir svojega delovanja in pravnega položaja sodobno demokratič-
no državo, ki spoštuje človekove pravice. Med temi pravicami je
verska svoboda ter svoboda vesti in prepričanja ena temeljnih svo-
boščin in pravic, ki jih je država dolžna zagotavljati in ščititi. […]
Demokratična država ima za koristno in potrebno, da s pravnimi
sredstvi sporazumno uredi predvsem tiste oblike življenja in delo-
vanja Cerkve, kjer se dejavnosti Cerkve in države ali drugih ustanov
civilne družbe stikajo in kjer je za skupno blaginjo koristno, da
pride do usklajenega delovanja in sodelovanja. To so predvsem pod-
ročja vzgoje in izobraž evanja, dobrodelnosti, kulturnih dejavnosti
ipd.« (Izberi življenje, 467)
Dokument ima torej zelo splošne formulacije, ki dopuščajo raz
lične interpretacije in je mogoče z nekaj intelektualne telovadbe
opravičevati tudi današnjo politizacijo slovenske Katoliške cerkve in
njeno ekonomsko in finančno delovanje v obdobju zadnjih dveh
desetletij. Ker pa se dokument sklicuje na Pastoralno konstitucijo Cerkev
v sedanjem svetu, Gaudium et spes, 2. vatikanskega koncila, izrecno na
poglavje 76, Državna skupnost in Cerkev, je treba presojati ravnanje
slovenske Katoliške cerkve po koncilskih načelih. Stališča koncila so
v teh pogledih dovolj jasna: »Državna skupnost in Cerkev sta na la-
stnem področju druga od druge neodvisni in avtonomni.« (GS, 76,3)
108
