Page 109 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 109
PETER KOVA^I^ PER[IN
v svoj družbeni red demokratične standarde političnega delovanja in
medčloveškega obnašanja.
Če hočemo razumeti, kje je v tem procesu danes slovenska Rim
skokatoliška cerkev, se moramo poglobiti v dokumente, ki so ali naj
bi usmerili inkorporacijo te cerkve v slovensko družbo, ki je z osa
mosvojitvijo sprejela standarde zahodne demokracije. Teh standardov
naša družba ni usvojila, ostala je ujeta v ideološki model ravnanja, kar
nas je pripeljalo v nov družbeni razkol. Enako je s Cerkvijo, ki se je
vrnila k obnavljanju katoliškega integrizma in avtoritarnega načina
vladanja.
*
Leta 2001 je v Predgovoru k dokumentu Plenarnega zbora Cerkve
na Slovenskem Izberi življenje ljubljanski metropolit Franc Rode zapi-
sal: »Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem ali Plenarni pokrajinski
cerkveni zbor, kot to imenuje Zakonik cerkvenega prava, je v dolgi
zgodovini slovenskega naroda mejnik, ki bo nedvomno zaznamoval
naše duhovno življenje v prihodnjih letih.«1 Z besedami, da gre za
mejnik v zgodovini, je nadškof Rode nedvoumno uvrstil to zasedanje
in dokument kot tisti, ki bo bodoče vodilo delovanja Katoliške cerkve
v Sloveniji in naj bi kot tak odločilno vplival tudi na potek naše na-
rodne zgodovine. Ta napoved, ki se v desetletju po objavi dokumenta
po svoje uresničuje, zahteva, da kritično presodimo naravo katoliške
prenove v zadnjem desetletju. Pri tem je seveda nujno izhajati iz sa-
mega dokumenta, ki je opredelil, na kakšen način naj se Cerkev
vključi v slovensko družbeno stvarnost. Temeljno vprašanje pa je, ali
ta dokument res narekuje takšno udejanjanje Cerkve, kakršnemu smo
priča.
V poglavju Neodvisnost Cerkve in države dokument pravi: »Po Usta-
vi Republike Slovenije (RS) je država ločena od verskih skupnosti,
njihovo delovanje pa je svobodno. Mnogi sicer še vedno razumejo
načelo ločitve v laicističnem smislu, da se Cerkvi odreka njeno mesto
v javnosti. Toda Cerkev je sestavni del javnega življenja v vsaki družbi
in kot takšna ima stična področja z državo in drugimi ustanovami
1 Izberi življenje, Sklepni dokument Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem, str. 7
107
v svoj družbeni red demokratične standarde političnega delovanja in
medčloveškega obnašanja.
Če hočemo razumeti, kje je v tem procesu danes slovenska Rim
skokatoliška cerkev, se moramo poglobiti v dokumente, ki so ali naj
bi usmerili inkorporacijo te cerkve v slovensko družbo, ki je z osa
mosvojitvijo sprejela standarde zahodne demokracije. Teh standardov
naša družba ni usvojila, ostala je ujeta v ideološki model ravnanja, kar
nas je pripeljalo v nov družbeni razkol. Enako je s Cerkvijo, ki se je
vrnila k obnavljanju katoliškega integrizma in avtoritarnega načina
vladanja.
*
Leta 2001 je v Predgovoru k dokumentu Plenarnega zbora Cerkve
na Slovenskem Izberi življenje ljubljanski metropolit Franc Rode zapi-
sal: »Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem ali Plenarni pokrajinski
cerkveni zbor, kot to imenuje Zakonik cerkvenega prava, je v dolgi
zgodovini slovenskega naroda mejnik, ki bo nedvomno zaznamoval
naše duhovno življenje v prihodnjih letih.«1 Z besedami, da gre za
mejnik v zgodovini, je nadškof Rode nedvoumno uvrstil to zasedanje
in dokument kot tisti, ki bo bodoče vodilo delovanja Katoliške cerkve
v Sloveniji in naj bi kot tak odločilno vplival tudi na potek naše na-
rodne zgodovine. Ta napoved, ki se v desetletju po objavi dokumenta
po svoje uresničuje, zahteva, da kritično presodimo naravo katoliške
prenove v zadnjem desetletju. Pri tem je seveda nujno izhajati iz sa-
mega dokumenta, ki je opredelil, na kakšen način naj se Cerkev
vključi v slovensko družbeno stvarnost. Temeljno vprašanje pa je, ali
ta dokument res narekuje takšno udejanjanje Cerkve, kakršnemu smo
priča.
V poglavju Neodvisnost Cerkve in države dokument pravi: »Po Usta-
vi Republike Slovenije (RS) je država ločena od verskih skupnosti,
njihovo delovanje pa je svobodno. Mnogi sicer še vedno razumejo
načelo ločitve v laicističnem smislu, da se Cerkvi odreka njeno mesto
v javnosti. Toda Cerkev je sestavni del javnega življenja v vsaki družbi
in kot takšna ima stična področja z državo in drugimi ustanovami
1 Izberi življenje, Sklepni dokument Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem, str. 7
107
