Page 162 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 162
[TUDIJSKI VE^ERI
stega časa – vključno z oblekami obeh deklic, kot jih vidimo na foto-
grafijah – naj ne bi mogle izzvati podobe ženske v kratkem krilu.
(Opomba: sam sem ob svojem turistično-raziskovalnem obisku Fati-
me leta 2007 videl v bližnjih krajih posamezne prodajalke izdelkov
domače obrti oblečene v tradicionalno nošo s krilom do kolen?!)
Pisanje oziroma televizijska oddaja o islamskem ozadju fatimskih
prikazovanj naj bi v šiitskem Iranu leta 1995 celo izzvala zanimanje
tamkajšnjih vernikov za romanja v Fatimo, tako da naj bi bilo potreb-
no interveniranje Vatikana in portugalske ambasade pri iranskih
oblasteh, da ne bi ob morebitnih kolektivnih romanjih prišlo do
verskih konfliktov.
Protestantski pogled
Vrnimo se k Trubarju in njegovemu pogledu, do katerega smo
prispeli prek Janeza Pavla II. in Ratzingerja in njunega poveličevanja
Marije. Trubar je bil zgrožen in jezen, lahko bi rekli celo besen, glede
na krepke izraze, ki jih uporablja; poln je »svete jeze« na ljudi, pri
katerih več velja devica Marija kakor sam Božji sin in ki pojejo aleluja
Mariji, čeprav gre slava samo Bogu; zlasti pa na »farje«, ki to dopu-
ščajo, celo spodbujajo in izkoriščajo. Jezen je bil še posebej na obtož-
be in obrekovanje, češ da luterski »od Divice Maryo inu tih svetnikou
ništer ne deržimo, nee zašpotuienm, nim ne veruiemo. Divico Maryo
vsem ženom, kurbom inu te svetnike h tim malikom inu zludiem
perglihuiemo«.32
Trubar na to mirno, kratko in jasno odgovarja: »Mi ne pravimo
inu ne vučimo, da bi se Divica Marija inu svetniki ne imeili poštovati,
čestiti inu hvaliti; tiga od nas nihče po risnici ne more govoriti. Ampag
tu branimo, da ne imamo v to Divico Maryo inu v te svetnike verova-
ti, na nee klicati, za gnado, milost, odpusčane tih grehou prossiti inu
per nih v seh žlaht nadlugah, v duhovskih inu v telesnih iskati, temuč,
per tim samimu Gospudi Bogu, koker nas tu vse Svetu pismu tiga
Stariga inu Noviga testamenta, ta naša vera, ta Očenaš, te desset za-
32 Trubar, Catechismus 1575 (gl. op. 4), str. 172
160
stega časa – vključno z oblekami obeh deklic, kot jih vidimo na foto-
grafijah – naj ne bi mogle izzvati podobe ženske v kratkem krilu.
(Opomba: sam sem ob svojem turistično-raziskovalnem obisku Fati-
me leta 2007 videl v bližnjih krajih posamezne prodajalke izdelkov
domače obrti oblečene v tradicionalno nošo s krilom do kolen?!)
Pisanje oziroma televizijska oddaja o islamskem ozadju fatimskih
prikazovanj naj bi v šiitskem Iranu leta 1995 celo izzvala zanimanje
tamkajšnjih vernikov za romanja v Fatimo, tako da naj bi bilo potreb-
no interveniranje Vatikana in portugalske ambasade pri iranskih
oblasteh, da ne bi ob morebitnih kolektivnih romanjih prišlo do
verskih konfliktov.
Protestantski pogled
Vrnimo se k Trubarju in njegovemu pogledu, do katerega smo
prispeli prek Janeza Pavla II. in Ratzingerja in njunega poveličevanja
Marije. Trubar je bil zgrožen in jezen, lahko bi rekli celo besen, glede
na krepke izraze, ki jih uporablja; poln je »svete jeze« na ljudi, pri
katerih več velja devica Marija kakor sam Božji sin in ki pojejo aleluja
Mariji, čeprav gre slava samo Bogu; zlasti pa na »farje«, ki to dopu-
ščajo, celo spodbujajo in izkoriščajo. Jezen je bil še posebej na obtož-
be in obrekovanje, češ da luterski »od Divice Maryo inu tih svetnikou
ništer ne deržimo, nee zašpotuienm, nim ne veruiemo. Divico Maryo
vsem ženom, kurbom inu te svetnike h tim malikom inu zludiem
perglihuiemo«.32
Trubar na to mirno, kratko in jasno odgovarja: »Mi ne pravimo
inu ne vučimo, da bi se Divica Marija inu svetniki ne imeili poštovati,
čestiti inu hvaliti; tiga od nas nihče po risnici ne more govoriti. Ampag
tu branimo, da ne imamo v to Divico Maryo inu v te svetnike verova-
ti, na nee klicati, za gnado, milost, odpusčane tih grehou prossiti inu
per nih v seh žlaht nadlugah, v duhovskih inu v telesnih iskati, temuč,
per tim samimu Gospudi Bogu, koker nas tu vse Svetu pismu tiga
Stariga inu Noviga testamenta, ta naša vera, ta Očenaš, te desset za-
32 Trubar, Catechismus 1575 (gl. op. 4), str. 172
160
