Page 163 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 163
MARKO KER[EVAN
puvidi inu vseh svetnikou, jogrou inu prerokou exempli, navuki,
psalmi, prošne inu molitve vuče.« Po Trubarju Marija in svetniki sami
nočejo imeti časti, da jih molijo in kličejo kot Boga, da se jim gradijo
cerkve in jim daruje. Hudiči prevzemajo podobo angelov, Marije in
svetnikov in se dajo prek njihovih prikazovanj sami častiti! Kakor
pravi, noben svetnik ni prosil za pomoč prej umrle svetnike in prero-
ke, ampak samo Boga. Niso klicali »Abraham, Izaak, Iakob, Moizes
pomagai nom, oli odreši, oli prossi za nas Boga«, ampak »Bug tiga
Abrahama, tih sv. očakou, […] bodi nam milostiu, pomagai, reši«.33
In piše: »Zatu mi ne veruiemo v to Divico Maryo in v obeniga svetni-
ka, temuč v tiga Božyga inu Divice Marye Synu.« Vprašanje, »de [če]
bi Divica Marya ne bila, kei bi Bog bil?«, saj da je, kot se je pelo v
ljudski božični pesmi, »ta stvar ie suiga stvarnika rodila inu doyla«,
Trubar označuje za »debelu tursku« govorjenje; primerja ga s tur-
ško/islamsko kritiko krščanske vere v Boga Sina, češ: »Bug neima
obene žene, koku tedai hoče Synu imeyti.«34 (Prej omenjeni portugal-
ski avtor se sklicuje na Corbina in omenja, da je bil v nepravovernem
šiits kem islamu Fatimi dodajan včasih naziv Stvarnik/Fatir in ozna-
ka »Mati svojega očeta«, saj da je imam, ki ga je rodila, utelešenje
večnega, preeksistentnega Imama.)35
Trubar se pritožuje, da farji ne pustijo ljudem »naših peisen iz
katekizma polahku inu zastopnu peiti«, dopuščajo pa »lažnivo ma-
likovalsko petje«, ki kliče Marijo na pomoč in jo slavi z allelujo, ki
pripada le Bogu, molitev Ave Marija pa »žebraio pres vsiga rezmislena
inu zastopa«.36 Dodajmo za ilustracijo tako katekizemsko pesem o
33 Trubar, prav tam, str. 176–177.
34 Trubar, prav tam, str. 190–193. Prim. Trubar: Ene duhovne peisni, 1563. V: Zbrana
dela Primoža Trubarja IV. Ur. Igor Grdina, ur. IV. knjige Jonatan Vinkler. Ljubljana:
Rokus in Slovensko protestantsko društvo Pirmož Trubar 2006, str. 87–89, pesem
Ta dan ie vsiga veselia z vrsticami: »Ta hči ye mati postala, / Suiga oča radilla, / Stvar
ie suiga stvarnika / Divica doila. / [...] Pravi Bug brez matere / Ie roien od Očeta, /
Pravi človik brez očeta / Ie royen od divice.« Pesem je kot Ta stara božična peissen,
prov tolmačena [...] z enakimi vrsticami, le s popravkom »divica ie doylla«, uvrščena
tudi v Trubarjevo pesmarico Ta celi catechismus, eni psalmi [...] iz leta 1574 (Zbrana
dela IV, str. 371–373.)
35 Moises, delov opombi 25, str.26-28.
36 Trubar, Catechismus 1575 (gl. op. 4), str. 191–192.
161
puvidi inu vseh svetnikou, jogrou inu prerokou exempli, navuki,
psalmi, prošne inu molitve vuče.« Po Trubarju Marija in svetniki sami
nočejo imeti časti, da jih molijo in kličejo kot Boga, da se jim gradijo
cerkve in jim daruje. Hudiči prevzemajo podobo angelov, Marije in
svetnikov in se dajo prek njihovih prikazovanj sami častiti! Kakor
pravi, noben svetnik ni prosil za pomoč prej umrle svetnike in prero-
ke, ampak samo Boga. Niso klicali »Abraham, Izaak, Iakob, Moizes
pomagai nom, oli odreši, oli prossi za nas Boga«, ampak »Bug tiga
Abrahama, tih sv. očakou, […] bodi nam milostiu, pomagai, reši«.33
In piše: »Zatu mi ne veruiemo v to Divico Maryo in v obeniga svetni-
ka, temuč v tiga Božyga inu Divice Marye Synu.« Vprašanje, »de [če]
bi Divica Marya ne bila, kei bi Bog bil?«, saj da je, kot se je pelo v
ljudski božični pesmi, »ta stvar ie suiga stvarnika rodila inu doyla«,
Trubar označuje za »debelu tursku« govorjenje; primerja ga s tur-
ško/islamsko kritiko krščanske vere v Boga Sina, češ: »Bug neima
obene žene, koku tedai hoče Synu imeyti.«34 (Prej omenjeni portugal-
ski avtor se sklicuje na Corbina in omenja, da je bil v nepravovernem
šiits kem islamu Fatimi dodajan včasih naziv Stvarnik/Fatir in ozna-
ka »Mati svojega očeta«, saj da je imam, ki ga je rodila, utelešenje
večnega, preeksistentnega Imama.)35
Trubar se pritožuje, da farji ne pustijo ljudem »naših peisen iz
katekizma polahku inu zastopnu peiti«, dopuščajo pa »lažnivo ma-
likovalsko petje«, ki kliče Marijo na pomoč in jo slavi z allelujo, ki
pripada le Bogu, molitev Ave Marija pa »žebraio pres vsiga rezmislena
inu zastopa«.36 Dodajmo za ilustracijo tako katekizemsko pesem o
33 Trubar, prav tam, str. 176–177.
34 Trubar, prav tam, str. 190–193. Prim. Trubar: Ene duhovne peisni, 1563. V: Zbrana
dela Primoža Trubarja IV. Ur. Igor Grdina, ur. IV. knjige Jonatan Vinkler. Ljubljana:
Rokus in Slovensko protestantsko društvo Pirmož Trubar 2006, str. 87–89, pesem
Ta dan ie vsiga veselia z vrsticami: »Ta hči ye mati postala, / Suiga oča radilla, / Stvar
ie suiga stvarnika / Divica doila. / [...] Pravi Bug brez matere / Ie roien od Očeta, /
Pravi človik brez očeta / Ie royen od divice.« Pesem je kot Ta stara božična peissen,
prov tolmačena [...] z enakimi vrsticami, le s popravkom »divica ie doylla«, uvrščena
tudi v Trubarjevo pesmarico Ta celi catechismus, eni psalmi [...] iz leta 1574 (Zbrana
dela IV, str. 371–373.)
35 Moises, delov opombi 25, str.26-28.
36 Trubar, Catechismus 1575 (gl. op. 4), str. 191–192.
161
