Page 161 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 161
MARKO KER[EVAN
galska Terra de Santa Maria že pred fatimskim prikazovanjem. Toda
tudi Fatima kljub temu še vedno ostaja romarski kraj, kjer ljudje – kot
pastirčki in njihovi prvi sledilci – pri Mariji iščejo zdravje, pomoč v
stiskah, pot v nebesa, spreobrnjenje in duševni mir zase ali za svoje,
ali pa se zahvaljujejo za vse to. In tudi v Ratzingerjevi sklepni himni
Mariji odmeva isto pojmovanje Marijine (po)moči, s kakršnim se je
srečal Trubar pred davnimi 500 leti pri svojih preprostih (prazno)
vernih Krajncih inu Slovencih in mu nasprotoval v imenu »vere čis-
tega evangelija«.
Naj ob koncu naše fatimske zgodbe spomnim še na drzno hipo-
tezo, ki jo je postavil portugalski sociolog in religiolog Moises Espi-
rito Santo.31 V temelju/ozadju fatimskih prikazovanj naj ne bi bil le
imaginarij ljudsko krščanske religioznosti, ampak tudi in predvsem
islamske, in to (že v času sunitskih arabskih vladarjev teh krajev)
preganjane šiitske, fatimidske, ki je zato tako rekoč vseskozi živela
prikrito/potlačeno v ljudski (pod)zavesti tistih krajev. Na to ga nava-
jajo dejstva, da iz objavljenih zapisnikov razgovorov z malimi vidci
izhaja, da niso nikdar govorili o »Mariji«, ampak le o mali, bleščeči
»Gospe«, ki je šele v zadnjih pogovorih postala »naša Gospa«, kot je
tudi šele pozneje dobila daljše krilo namesto krila do kolen; rožni
venec – molitveni venček – o katerem je vseskozi govorila, poznajo
tudi muslimani; Gospa tudi nikoli ni naročila, naj ga molijo v cerkvi.
Tu je sicer že samo ime kraja Fatima (in sosednjih krajev), ki je ne-
sporno islamskega izvora. Fatima je bila Mohamedova hčerka in mati
Hasana in Huseina, poznejših šiitskih mučenikov. Fatima je prva žena
šiitov. Kraj prikazovanja Gospe leta 1917, Fatima oziroma Cova de
Irija, naj bi bil mesto šiitskega kulta Fatime »Bleščeče« v 11. in 12.
stoletju, ki da je nato preživel pod kultom Svete Lucije blizu kraja,
kjer se je trem vidcem prikazala »Gospa bolj bleščeča od sonca«. Avtor
nakazuje sorodnosti med podobami Marije, fatimske Gospe in gno-
stičnimi podobami Fatime kot matere »skritega imama« v šiitskem
islamu. Kratko krilo fatimske Gospe – ki naj bi bilo sicer moška noša
– pripisuje pri tem dvojnemu moško-ženskemu gnostičnemu statusu
fatimske teofanije. Znane Marijine slike v cerkvah in ženske noše ti-
31 Delo v opombi 25.
159
galska Terra de Santa Maria že pred fatimskim prikazovanjem. Toda
tudi Fatima kljub temu še vedno ostaja romarski kraj, kjer ljudje – kot
pastirčki in njihovi prvi sledilci – pri Mariji iščejo zdravje, pomoč v
stiskah, pot v nebesa, spreobrnjenje in duševni mir zase ali za svoje,
ali pa se zahvaljujejo za vse to. In tudi v Ratzingerjevi sklepni himni
Mariji odmeva isto pojmovanje Marijine (po)moči, s kakršnim se je
srečal Trubar pred davnimi 500 leti pri svojih preprostih (prazno)
vernih Krajncih inu Slovencih in mu nasprotoval v imenu »vere čis-
tega evangelija«.
Naj ob koncu naše fatimske zgodbe spomnim še na drzno hipo-
tezo, ki jo je postavil portugalski sociolog in religiolog Moises Espi-
rito Santo.31 V temelju/ozadju fatimskih prikazovanj naj ne bi bil le
imaginarij ljudsko krščanske religioznosti, ampak tudi in predvsem
islamske, in to (že v času sunitskih arabskih vladarjev teh krajev)
preganjane šiitske, fatimidske, ki je zato tako rekoč vseskozi živela
prikrito/potlačeno v ljudski (pod)zavesti tistih krajev. Na to ga nava-
jajo dejstva, da iz objavljenih zapisnikov razgovorov z malimi vidci
izhaja, da niso nikdar govorili o »Mariji«, ampak le o mali, bleščeči
»Gospe«, ki je šele v zadnjih pogovorih postala »naša Gospa«, kot je
tudi šele pozneje dobila daljše krilo namesto krila do kolen; rožni
venec – molitveni venček – o katerem je vseskozi govorila, poznajo
tudi muslimani; Gospa tudi nikoli ni naročila, naj ga molijo v cerkvi.
Tu je sicer že samo ime kraja Fatima (in sosednjih krajev), ki je ne-
sporno islamskega izvora. Fatima je bila Mohamedova hčerka in mati
Hasana in Huseina, poznejših šiitskih mučenikov. Fatima je prva žena
šiitov. Kraj prikazovanja Gospe leta 1917, Fatima oziroma Cova de
Irija, naj bi bil mesto šiitskega kulta Fatime »Bleščeče« v 11. in 12.
stoletju, ki da je nato preživel pod kultom Svete Lucije blizu kraja,
kjer se je trem vidcem prikazala »Gospa bolj bleščeča od sonca«. Avtor
nakazuje sorodnosti med podobami Marije, fatimske Gospe in gno-
stičnimi podobami Fatime kot matere »skritega imama« v šiitskem
islamu. Kratko krilo fatimske Gospe – ki naj bi bilo sicer moška noša
– pripisuje pri tem dvojnemu moško-ženskemu gnostičnemu statusu
fatimske teofanije. Znane Marijine slike v cerkvah in ženske noše ti-
31 Delo v opombi 25.
159
