Page 159 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 159
MARKO KER[EVAN
je izpolnil šele Pij XII.: oktobra 1942 je v radijskem nagovoru Mariji-
nemu brezmadežnemu srcu posvetil vse človeštvo. 27 Očitno pa to ni
bilo dovolj. Leta 1944 je Lucija zapisala še tretji del razodete skrivno-
sti. Zapis je izročila v varstvo leirijskemu škofu, ki ga je 1957 – edini
rok opisni izvod – predal Svetemu sedežu. Takratni papež Janez XXIII.
je zapisano prebral, a se ni odločil za objavo. »Počakajmo, molil bom,«
naj bi rekel. Prav tako Pavel VI. leta 1965 (je pa poromal v Fatimo).
Rokopis je čakal v arhivu Svetega urada do Janeza Pavla II., ko naj bi
dogajanje in objavo fatimske skrivnosti pospešil atentat nanj 13. maja
1981.28 Papež se je odločil slovesno ponoviti posvetitev človeštva Ma-
rijinemu brezmadežnemu srcu, ki jo je Pij XII objavil zgolj po radiu.
Vrhunec je bila slovesnost 25. marca 1984 na dan praznika Marijine-
ga brezmadežnega spočetja z izrecno posvetitvijo »vsega sveta, vseh
posameznikov in narodov, ki posebej potrebujejo posvetitev«; posve-
titev vsega sveta, da ga med drugim obvaruje »lakote in vojne, posebej
nuklearne vojne in samouničenja«. Sestra Lucija je potrdila, da je bila
ta posvetitev v skladu z Marijinem naročilom (čeprav Rusija ni bila
izrecno in posebej omenjena).29
Trinajstega maja 2000 sta bila v Fatimi oba umrla pastirčka raz-
glašena za blažena. Po pismu Janeza Pavla II. sestri Luciji in po pogo-
voru Tarcisija Bertoneja, poznejšega/sedanjega vatikanskega držav-
27 Pobožnostim prvih sobot in posvetitvi brezmadežnemu Srcu Marijinemu se je
leta 1943 pridružil tudi ljubljanski škof Rožman. V knjižici, izdani v tej zvezi,
lahko preberemo: »Marija! Tvojemu srcu se posvečuje narod slovenski, ki v krvi
vzdihuje, tvoja naj bo vsa zemlja slovenska ... Marija bo slovenski narod rešila, če
se bo dal rešiti(...)«. Posvetitev družin brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Založil Ško-
fijski odbor peterih prvih sobot v Ljubljani (16. november 1943, str. 3, 5)
28 Krogla, ki je zadela papeža, je bila kasneje na njegovo željo vdelana v krono Ma-
rijinega kipa v Fatimi.
29 Če si dovolim nekaj komentarja: ni se mogoče izogniti sumom in dvomom o
»avtentičnosti« Lucijinih kasnejših sporočil. Težko je razbrati, kaj naj bi ji bilo
razodeto že leta 1917, a šele pozneje po naročilu Marije razkrito in sporočeno
drugim, kaj pa so dopolnila in pojasnila, ki naj bi jih Marija dodala v kasnejših
prikazovanjih Luciji v samostanu. Tudi pri Vatikan je bila opazna zadržanost in
zadrega ob njenih zasebnih razodetjih in sporočilih vse do Janeza Pavla II.; hkra-
ti pa je očitno niso mogli, niti hoteli, ignorirati. Končalo se je s sprejetjem in ob-
javo »fatimskih skrivnost« ob neposrednem angažiranju samega papeža, tedanje-
ga (in bodočega) državnega tajnika in tedanjega prefekta Kongregacije za nauk
vere (in bodočega papeža).
157
je izpolnil šele Pij XII.: oktobra 1942 je v radijskem nagovoru Mariji-
nemu brezmadežnemu srcu posvetil vse človeštvo. 27 Očitno pa to ni
bilo dovolj. Leta 1944 je Lucija zapisala še tretji del razodete skrivno-
sti. Zapis je izročila v varstvo leirijskemu škofu, ki ga je 1957 – edini
rok opisni izvod – predal Svetemu sedežu. Takratni papež Janez XXIII.
je zapisano prebral, a se ni odločil za objavo. »Počakajmo, molil bom,«
naj bi rekel. Prav tako Pavel VI. leta 1965 (je pa poromal v Fatimo).
Rokopis je čakal v arhivu Svetega urada do Janeza Pavla II., ko naj bi
dogajanje in objavo fatimske skrivnosti pospešil atentat nanj 13. maja
1981.28 Papež se je odločil slovesno ponoviti posvetitev človeštva Ma-
rijinemu brezmadežnemu srcu, ki jo je Pij XII objavil zgolj po radiu.
Vrhunec je bila slovesnost 25. marca 1984 na dan praznika Marijine-
ga brezmadežnega spočetja z izrecno posvetitvijo »vsega sveta, vseh
posameznikov in narodov, ki posebej potrebujejo posvetitev«; posve-
titev vsega sveta, da ga med drugim obvaruje »lakote in vojne, posebej
nuklearne vojne in samouničenja«. Sestra Lucija je potrdila, da je bila
ta posvetitev v skladu z Marijinem naročilom (čeprav Rusija ni bila
izrecno in posebej omenjena).29
Trinajstega maja 2000 sta bila v Fatimi oba umrla pastirčka raz-
glašena za blažena. Po pismu Janeza Pavla II. sestri Luciji in po pogo-
voru Tarcisija Bertoneja, poznejšega/sedanjega vatikanskega držav-
27 Pobožnostim prvih sobot in posvetitvi brezmadežnemu Srcu Marijinemu se je
leta 1943 pridružil tudi ljubljanski škof Rožman. V knjižici, izdani v tej zvezi,
lahko preberemo: »Marija! Tvojemu srcu se posvečuje narod slovenski, ki v krvi
vzdihuje, tvoja naj bo vsa zemlja slovenska ... Marija bo slovenski narod rešila, če
se bo dal rešiti(...)«. Posvetitev družin brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Založil Ško-
fijski odbor peterih prvih sobot v Ljubljani (16. november 1943, str. 3, 5)
28 Krogla, ki je zadela papeža, je bila kasneje na njegovo željo vdelana v krono Ma-
rijinega kipa v Fatimi.
29 Če si dovolim nekaj komentarja: ni se mogoče izogniti sumom in dvomom o
»avtentičnosti« Lucijinih kasnejših sporočil. Težko je razbrati, kaj naj bi ji bilo
razodeto že leta 1917, a šele pozneje po naročilu Marije razkrito in sporočeno
drugim, kaj pa so dopolnila in pojasnila, ki naj bi jih Marija dodala v kasnejših
prikazovanjih Luciji v samostanu. Tudi pri Vatikan je bila opazna zadržanost in
zadrega ob njenih zasebnih razodetjih in sporočilih vse do Janeza Pavla II.; hkra-
ti pa je očitno niso mogli, niti hoteli, ignorirati. Končalo se je s sprejetjem in ob-
javo »fatimskih skrivnost« ob neposrednem angažiranju samega papeža, tedanje-
ga (in bodočega) državnega tajnika in tedanjega prefekta Kongregacije za nauk
vere (in bodočega papeža).
157
