Page 164 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 164
[TUDIJSKI VE^ERI
Mariji iz leta 1595. Ni odveč opozoriti, da je to edina pesem, posve-
čena neposredno Mariji v slovenski protestantski pesmarici.
Marija dečla žegnana, od Davidove hiše,
bila možu zaročena, kakor nam Lukež piše.
Je častila ter hvalila milost božjo veliko
v svoji pejsmi ti hvaležni pejla s štimo visoko:
Dušica moja, povišuj Boga, ki te je ustvaril,
in ti duh moj, poskakuj v Bogi, kjer te je rešil,
ter deklin stan, zlu ponižan, je visoku povišal,
do nje naprej bo vsak vselej, za zveličano držal.
Zakaj Gospud, ki je mogoč, je silne reči sturil:
nad mano skazal svojo muč, z nadlug me vselej rešil.
Njega milost ter usmiljenost, ta vekomaj ostane;
kar govori, trdno drži, vsa sila se mu ugane.37
Navsezadnje lahko že ob tej pesmi spoznamo osnovne poteze
protestantskega pojmovanja in odnosa do Marije (od Trubarja do
danes).38
1. Merilo in vodilo je tudi v odnosu do Marije Sveto pismo, to, kar je
v Svetem pismu, izrecno seveda le v Novi zavezi. (Pesem je očitno prepes
njeni del Marijinega Magnifikata iz Lukovega evangelija 1,46–56: Moja
duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu …)
37 Po Ivan Florjanc, Edo Škulj: Slovenski protestantski napevi. Separati iz Cerkvenega
glasbenika 87 (1994)-89(1996). Ljubljana 1996, str. 120–121.
38 Za Trubarjev nauk gl. poglavja o Devici Mariji, svetnikih in romanju, Catechismus
1575 (gl. op. 4), str. 172–216. Prim. Fanika Krajnc -Vrečko: K drugi knjigi Zbranih
del Primoža Trubarja. V: ZD PT II (gl. op. 4), str. 419. Za sodobno protestantsko
pojmovanje seveda ni katoliškim analognega doktrinarnega dokumenta. Na
kratko lahko o njem preberemo v Protestantskem katekizmu, Ljubljana–Murska
Sobota: Evangeličanska cerkev v Sloveniji 1995, str.173–174, kjer poudarijo, da
Marija ni samo »katoliška«, ampak tudi »evangeličanska«. Več v Evangelisches
Kirchenlexikon. Internationale theologische Enzyclopädie. zv. 3. Göttingen: Vanden
hoeck&Ruprecht 1992 (gesli Maria, Mariologie, str. 274–282, 283–294); pregledno
na primer v Wolfhart Schlichting: Maria. Mutter Jesu in Bibel, Tradition und Femini-
smus. Wuppertal /Zürich: Brockhaus 1989.
162
Mariji iz leta 1595. Ni odveč opozoriti, da je to edina pesem, posve-
čena neposredno Mariji v slovenski protestantski pesmarici.
Marija dečla žegnana, od Davidove hiše,
bila možu zaročena, kakor nam Lukež piše.
Je častila ter hvalila milost božjo veliko
v svoji pejsmi ti hvaležni pejla s štimo visoko:
Dušica moja, povišuj Boga, ki te je ustvaril,
in ti duh moj, poskakuj v Bogi, kjer te je rešil,
ter deklin stan, zlu ponižan, je visoku povišal,
do nje naprej bo vsak vselej, za zveličano držal.
Zakaj Gospud, ki je mogoč, je silne reči sturil:
nad mano skazal svojo muč, z nadlug me vselej rešil.
Njega milost ter usmiljenost, ta vekomaj ostane;
kar govori, trdno drži, vsa sila se mu ugane.37
Navsezadnje lahko že ob tej pesmi spoznamo osnovne poteze
protestantskega pojmovanja in odnosa do Marije (od Trubarja do
danes).38
1. Merilo in vodilo je tudi v odnosu do Marije Sveto pismo, to, kar je
v Svetem pismu, izrecno seveda le v Novi zavezi. (Pesem je očitno prepes
njeni del Marijinega Magnifikata iz Lukovega evangelija 1,46–56: Moja
duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu …)
37 Po Ivan Florjanc, Edo Škulj: Slovenski protestantski napevi. Separati iz Cerkvenega
glasbenika 87 (1994)-89(1996). Ljubljana 1996, str. 120–121.
38 Za Trubarjev nauk gl. poglavja o Devici Mariji, svetnikih in romanju, Catechismus
1575 (gl. op. 4), str. 172–216. Prim. Fanika Krajnc -Vrečko: K drugi knjigi Zbranih
del Primoža Trubarja. V: ZD PT II (gl. op. 4), str. 419. Za sodobno protestantsko
pojmovanje seveda ni katoliškim analognega doktrinarnega dokumenta. Na
kratko lahko o njem preberemo v Protestantskem katekizmu, Ljubljana–Murska
Sobota: Evangeličanska cerkev v Sloveniji 1995, str.173–174, kjer poudarijo, da
Marija ni samo »katoliška«, ampak tudi »evangeličanska«. Več v Evangelisches
Kirchenlexikon. Internationale theologische Enzyclopädie. zv. 3. Göttingen: Vanden
hoeck&Ruprecht 1992 (gesli Maria, Mariologie, str. 274–282, 283–294); pregledno
na primer v Wolfhart Schlichting: Maria. Mutter Jesu in Bibel, Tradition und Femini-
smus. Wuppertal /Zürich: Brockhaus 1989.
162
