Page 166 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 166
[TUDIJSKI VE^ERI
s križa izroči Marijo v varstvo svojemu učencu (Janezu), ki jo potem
vzame k sebi. Skupaj z Jezusovimi brati se Marija druži z apostoli tudi
po Jezusovi smrti (Apd 1,14). To je vse.
Ogromno – kot je ogromna in skrivnostna milost Božje izvolitve
in daru vere/(za)upanja , ki jo je izpričano po Svetem pismu prejela
Marija. Toda malo nasproti veličastnemu repertoarju katoliško cer-
kvenih ali/in ljudsko religioznih podob kozmične, apokaliptične
Marije, mogočne srednice, zaščitnice, zagovornice in priprošnjice
(advocata-auxiliatrix-adiutrix-mediatrix še v Dogmatični konstituciji o Cer-
kvi II. vatikanskega koncila, 62), božanske in dobrotljive Matere,
spremljevalke in reševalke najrazličnejših človeških stisk, Matere Cer-
kve in Kraljice nebes, mogočne Matere Avstrije, Kraljice Madžarov,
Poljakov, Slovencev, Špancev …, umetniško upodobljenih idealov
materinske ali sploh ženske dobrote, sočutnosti, deviške čistosti in
lepote …
Če bi govorili v prispodobah: protestantsko krščanska podoba
Marije, zavezana zapisanemu v Svetem pismu, je »studenec čistega
evangelija« nasproti širokemu in globokemu tolmunu cerkveno in
ljudsko religioznega katoliškega Marijinega čaščenja, kjer se mešajo
tokovi teološke špekulacije, dediščine različnih religij,39 mistike, ma-
gije, kozmologije, cerkvene in posvetne politike; elementarnega ljud-
skega čustvovanja in prefinjenega umetniškega ustvarjanja; spontane
in cerkveno teološko negovane in spodbujane religiozne imaginacije,
ki se veže na različne arhetipe človeške duše(vnosti ) na eni strani in
človeške potrebe in stiske na drugi. Če kje, smo ob Mariji priča moči
in šibkosti protestantskega krščanstva: ali lahko z enostavnostjo svo-
jega (razumevanja) evangeljskega sporočila o Bogu in človeku vzdrži
nasproti poplavi besed in podob; ali ima studenec čistega evangelija
sploh (z)možnost, da se ohrani, ne da bi ga ta poplava povzela vase
in ga razblinila v svojem vodovju ali ga odrinila v kak komaj opazen
rokav?
Kar ostaja, je (za)upanje, da studenec ne bo usahnil in bo vendar-
le kljuboval ter vsaj čistil sicer vedno bolj zamočvirjeno religioznost
39 Marija je bila za theotokos proglašena v Efezu, kjer je bilo v predkrščanski dobi
središče Artemidinega/Dianinega kulta z velikanskim kipom boginje , ki je bila
tudi sama odmev ali variacija sredozemskega kulta Velike matere.
164
s križa izroči Marijo v varstvo svojemu učencu (Janezu), ki jo potem
vzame k sebi. Skupaj z Jezusovimi brati se Marija druži z apostoli tudi
po Jezusovi smrti (Apd 1,14). To je vse.
Ogromno – kot je ogromna in skrivnostna milost Božje izvolitve
in daru vere/(za)upanja , ki jo je izpričano po Svetem pismu prejela
Marija. Toda malo nasproti veličastnemu repertoarju katoliško cer-
kvenih ali/in ljudsko religioznih podob kozmične, apokaliptične
Marije, mogočne srednice, zaščitnice, zagovornice in priprošnjice
(advocata-auxiliatrix-adiutrix-mediatrix še v Dogmatični konstituciji o Cer-
kvi II. vatikanskega koncila, 62), božanske in dobrotljive Matere,
spremljevalke in reševalke najrazličnejših človeških stisk, Matere Cer-
kve in Kraljice nebes, mogočne Matere Avstrije, Kraljice Madžarov,
Poljakov, Slovencev, Špancev …, umetniško upodobljenih idealov
materinske ali sploh ženske dobrote, sočutnosti, deviške čistosti in
lepote …
Če bi govorili v prispodobah: protestantsko krščanska podoba
Marije, zavezana zapisanemu v Svetem pismu, je »studenec čistega
evangelija« nasproti širokemu in globokemu tolmunu cerkveno in
ljudsko religioznega katoliškega Marijinega čaščenja, kjer se mešajo
tokovi teološke špekulacije, dediščine različnih religij,39 mistike, ma-
gije, kozmologije, cerkvene in posvetne politike; elementarnega ljud-
skega čustvovanja in prefinjenega umetniškega ustvarjanja; spontane
in cerkveno teološko negovane in spodbujane religiozne imaginacije,
ki se veže na različne arhetipe človeške duše(vnosti ) na eni strani in
človeške potrebe in stiske na drugi. Če kje, smo ob Mariji priča moči
in šibkosti protestantskega krščanstva: ali lahko z enostavnostjo svo-
jega (razumevanja) evangeljskega sporočila o Bogu in človeku vzdrži
nasproti poplavi besed in podob; ali ima studenec čistega evangelija
sploh (z)možnost, da se ohrani, ne da bi ga ta poplava povzela vase
in ga razblinila v svojem vodovju ali ga odrinila v kak komaj opazen
rokav?
Kar ostaja, je (za)upanje, da studenec ne bo usahnil in bo vendar-
le kljuboval ter vsaj čistil sicer vedno bolj zamočvirjeno religioznost
39 Marija je bila za theotokos proglašena v Efezu, kjer je bilo v predkrščanski dobi
središče Artemidinega/Dianinega kulta z velikanskim kipom boginje , ki je bila
tudi sama odmev ali variacija sredozemskega kulta Velike matere.
164
