Page 263 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 263
Božidar Debenjak
[E O EVANGELI^ANSKIH KNJIGAH V OGNJU
KAJ NAM POVE VALVASOR
Vprašanje, ki je bilo zastavljeno skupaj s predlogom za spremem-
bo obstoječe table na Mestnem trgu v Ljubljani v spomin na sežig
protestantskih knjig, vsebuje naslednja podvprašanja: a) kaj je gorelo,
b) kdaj je gorelo, c) kje je gorelo, d) koliko knjig je gorelo.
Odgovor na prvo podvprašanje, da so gorele pač slovenske prote-
stantske knjige, je seveda presplošen in pomanjkljiv. Gorele so pač
protestantske knjige v več jezikih, ki jih je bilo takrat najti v Ljubljani
po ustanovah in domovih, med njimi tudi za nas posebej pomembne
slovenske. Pismo predlagateljev spremembe ponuja omejitev, da so
gorele samo knjige, ki so bile na indeksu. Glede na to, da se je proti-
reformacijska čistka dogajala z veliko silovitostjo, tudi to ni čisto
gotovo. Prej bi sklepali, da se to nanaša samo na javne knjižnice, ki so
jih najbrž prečesali z indeksom v roki, ne pa na knjige po domovih
meščanov. Spominska tabla je bila seveda položena ob misli na se
žgane slovenske knjige. Katere od teh so bile dovolj versko nevtralne,
da so se lahko izognile plamenom, je seveda posebno vprašanje, saj
so celo abecedniki evangeličansko obarvani.
V odgovoru na drugo podvprašanje se dvomi o datumu prvega
sežiga, ki je na dosedanji tabli 23. december 1600, ker je bil medtem
najden Hrenov rokopis z navedbo svetnika, ki so se ga spominjali
29. decembra.
V odgovoru na tretje podvprašanje skeptiki sprašujejo, ali sta se
sežiga zgodila na Mestnem trgu.
Pri četrtem podvprašanju se dvomi o tem, da bi ob prvem sežigu
gorelo 11 vozov knjig (kot navaja Theodor Elze v 19. stoletju).
Za odgovore na ta podvprašanja je koristno pogledati v Valvasorja.
261
[E O EVANGELI^ANSKIH KNJIGAH V OGNJU
KAJ NAM POVE VALVASOR
Vprašanje, ki je bilo zastavljeno skupaj s predlogom za spremem-
bo obstoječe table na Mestnem trgu v Ljubljani v spomin na sežig
protestantskih knjig, vsebuje naslednja podvprašanja: a) kaj je gorelo,
b) kdaj je gorelo, c) kje je gorelo, d) koliko knjig je gorelo.
Odgovor na prvo podvprašanje, da so gorele pač slovenske prote-
stantske knjige, je seveda presplošen in pomanjkljiv. Gorele so pač
protestantske knjige v več jezikih, ki jih je bilo takrat najti v Ljubljani
po ustanovah in domovih, med njimi tudi za nas posebej pomembne
slovenske. Pismo predlagateljev spremembe ponuja omejitev, da so
gorele samo knjige, ki so bile na indeksu. Glede na to, da se je proti-
reformacijska čistka dogajala z veliko silovitostjo, tudi to ni čisto
gotovo. Prej bi sklepali, da se to nanaša samo na javne knjižnice, ki so
jih najbrž prečesali z indeksom v roki, ne pa na knjige po domovih
meščanov. Spominska tabla je bila seveda položena ob misli na se
žgane slovenske knjige. Katere od teh so bile dovolj versko nevtralne,
da so se lahko izognile plamenom, je seveda posebno vprašanje, saj
so celo abecedniki evangeličansko obarvani.
V odgovoru na drugo podvprašanje se dvomi o datumu prvega
sežiga, ki je na dosedanji tabli 23. december 1600, ker je bil medtem
najden Hrenov rokopis z navedbo svetnika, ki so se ga spominjali
29. decembra.
V odgovoru na tretje podvprašanje skeptiki sprašujejo, ali sta se
sežiga zgodila na Mestnem trgu.
Pri četrtem podvprašanju se dvomi o tem, da bi ob prvem sežigu
gorelo 11 vozov knjig (kot navaja Theodor Elze v 19. stoletju).
Za odgovore na ta podvprašanja je koristno pogledati v Valvasorja.
261
