Page 268 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 268
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Valvasor takole omenja dogajanje v Gradcu mesec dni pred ljubljan-
skim, 24. novembra 1600:
»Luthrovske knjige odpeljejo iz knjižnice.«
»In ker luthrovsko-evangeličanske religije niso obravnavali druga-
če kot pa kak plevel, ki ga je treba izriti v celoti, ne da bi pustili kaj
korenin, je na enak nadvojvodov ukaz 24. novembra prišel graški
župan z mestno stražo vizitirat knjižnico, ki so jo dolga leta imeli v
lontovžu, in naročil knjižničarjem, da so od tam odpeljali vse, kar je
bilo tam luteranskih knjig, kar deset voz.«
Valvasor celo pri tej knjižnici v lontovžu nič ne govori o kaki se-
lekciji po indeksu, temveč izrecno pravi »vse, kar je bilo tam luteran-
skih knjig«.
Tudi med knjigami v graškem lontovžu so morale bili slovenske,
saj so morali tudi koroški in kranjski protestanti svojo dejavnost v
zadnji četrtini 16. stoletja (zlasti po »bruški pacifikaciji«) uskladiti s
štajerskimi v Gradcu, sprejeti določeno centralizacijo v posvečevanju
in potrjevanju cerkvenih knjig. Prav tako so bile tudi slovenske knjige
sežgane v Radgoni, ko je sekovski škof Michael Brenner dal razstreliti
cerkev in šolo, gorele so tudi na patriarhovem območju in še kje. Ko
se torej v Ljubljani, v srcu Slovenije, spominjamo teh dogodkov, se
obenem spominjamo vseh grmad, na katerih so gorele ob drugih tudi
slovenske knjige.
Na podlagi Valvasorja bi bil morda primeren takle napis:
Na trgu pred mestno hišo so 23. decembra 1600 in 9. januarja 1601
gorele protestantske knjige. Slovenske knjige pa plameni tu in drugod
niso mogli več zatreti.
Hrenov rokopis bi zahteval spremembo datuma na »29. decembra
1600«, če pa bi upoštevali tudi možnost, da sta bila v decembru kar
dva sežiga, torej 23. in 29. decembra, bi bila primernejša dikcija »ko-
nec decembra 1600«.
266
Valvasor takole omenja dogajanje v Gradcu mesec dni pred ljubljan-
skim, 24. novembra 1600:
»Luthrovske knjige odpeljejo iz knjižnice.«
»In ker luthrovsko-evangeličanske religije niso obravnavali druga-
če kot pa kak plevel, ki ga je treba izriti v celoti, ne da bi pustili kaj
korenin, je na enak nadvojvodov ukaz 24. novembra prišel graški
župan z mestno stražo vizitirat knjižnico, ki so jo dolga leta imeli v
lontovžu, in naročil knjižničarjem, da so od tam odpeljali vse, kar je
bilo tam luteranskih knjig, kar deset voz.«
Valvasor celo pri tej knjižnici v lontovžu nič ne govori o kaki se-
lekciji po indeksu, temveč izrecno pravi »vse, kar je bilo tam luteran-
skih knjig«.
Tudi med knjigami v graškem lontovžu so morale bili slovenske,
saj so morali tudi koroški in kranjski protestanti svojo dejavnost v
zadnji četrtini 16. stoletja (zlasti po »bruški pacifikaciji«) uskladiti s
štajerskimi v Gradcu, sprejeti določeno centralizacijo v posvečevanju
in potrjevanju cerkvenih knjig. Prav tako so bile tudi slovenske knjige
sežgane v Radgoni, ko je sekovski škof Michael Brenner dal razstreliti
cerkev in šolo, gorele so tudi na patriarhovem območju in še kje. Ko
se torej v Ljubljani, v srcu Slovenije, spominjamo teh dogodkov, se
obenem spominjamo vseh grmad, na katerih so gorele ob drugih tudi
slovenske knjige.
Na podlagi Valvasorja bi bil morda primeren takle napis:
Na trgu pred mestno hišo so 23. decembra 1600 in 9. januarja 1601
gorele protestantske knjige. Slovenske knjige pa plameni tu in drugod
niso mogli več zatreti.
Hrenov rokopis bi zahteval spremembo datuma na »29. decembra
1600«, če pa bi upoštevali tudi možnost, da sta bila v decembru kar
dva sežiga, torej 23. in 29. decembra, bi bila primernejša dikcija »ko-
nec decembra 1600«.
266
