Page 273 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 273
CVETKA HED@ET TÓTH
Tu je vse nereligiozne zelo nagovoril, kajti očitno gre za posame-
znikovo izbiro. Marsikoga, ki je ateist, privlači vsaj deloma njegovo
dojemanje estetike, še posebej pa njegov etični stadij. Morda je v tem
dejstvu – to pa je Abrahim H. Khan, ki je judovskega rodu iz Indije in
je odraščal v Južni Ameriki, izrecno poudaril – še en »vidik uporabnosti
njegove filozofije. Gre za strategijo, kako prepoznati ponaredke,
razkrinkati sleparje in lažne preroke. Pravzaprav lahko njegova
filozofija pomaga v vsaki situaciji, ko je človeški duh zapeljan ali
zatiran. Ali od politike ali ideologije, tudi od medijev, ki danes kon-
struirajo splošno priznano resnico. Kierkegaard se seveda ni mogel
izogniti duhu časa, v katerem je živel. Izhajal je iz kritike institucio-
nalizirane religije, ki je v takratnem času še krojila velik del družbene
realnosti. Danes so razmere v bistvu enake, zamenjali so se le ključni
igralci.«2
V sodobnem času smo izpostavljeni pritiskom potrošniškega to-
talitarizma. Kako biti in ostati posameznik, in še bolj, kako ohranja-
ti svojo subjektivnost, je problem. Na vprašanje, kako se soočati s
takimi dejstvi, Abrahim H. Khan odgovarja: »V ospredju sta komfor-
tnost in oblast. Ključno vprašanje, ki ga Kierkegaard postavi vsakemu
izmed nas, je, kako živiš svoje življenje. Ne gre za samorefleksijo,
ampak za dejansko videnje, uvid v lastno življenje, ki je mogoč samo
z resnicoljubnostjo do samega sebe. Ali varaš samega sebe? Marsikdo
živi v zmoti, da mora ta odgovor podati bogu. Toda ne, on tega od-
govora ne potrebuje, ker ga namreč že pozna. Vprašanje je namenjeno
posamezniku in nikomur drugemu.«3 Torej vsakemu od nas kot
človeku, ki mu je kaj do samega sebe, ki se zaveda svoje odgovornosti
in možnosti izbire, toliko bolj, ker je svobodno bitje. Zelo pogosto
Kierkegaardova misel učinkuje kot klic: Ne boj se iskrenosti, neguj jo.
Na vprašanje, ali gre za iskrenost, Abrahim H. Khan povsem pri-
trjuje: »Natančno tako. Če nisem iskren, sem goljuf. Tukaj se človek
znajde v paradoksni situaciji: če ne govorim resnice, povzročam v sebi
obup, če pa resnico govorim, potem obup občutim prav tako, saj ne
vem, kaj bo z resnico naredil tisti, ki mu je namenjena. Ne gre za obup,
ki se poraja ob brezizhodnosti ali defetizmu, temveč za neke vrste
2 Prav tam.
3 Prav tam.
271
Tu je vse nereligiozne zelo nagovoril, kajti očitno gre za posame-
znikovo izbiro. Marsikoga, ki je ateist, privlači vsaj deloma njegovo
dojemanje estetike, še posebej pa njegov etični stadij. Morda je v tem
dejstvu – to pa je Abrahim H. Khan, ki je judovskega rodu iz Indije in
je odraščal v Južni Ameriki, izrecno poudaril – še en »vidik uporabnosti
njegove filozofije. Gre za strategijo, kako prepoznati ponaredke,
razkrinkati sleparje in lažne preroke. Pravzaprav lahko njegova
filozofija pomaga v vsaki situaciji, ko je človeški duh zapeljan ali
zatiran. Ali od politike ali ideologije, tudi od medijev, ki danes kon-
struirajo splošno priznano resnico. Kierkegaard se seveda ni mogel
izogniti duhu časa, v katerem je živel. Izhajal je iz kritike institucio-
nalizirane religije, ki je v takratnem času še krojila velik del družbene
realnosti. Danes so razmere v bistvu enake, zamenjali so se le ključni
igralci.«2
V sodobnem času smo izpostavljeni pritiskom potrošniškega to-
talitarizma. Kako biti in ostati posameznik, in še bolj, kako ohranja-
ti svojo subjektivnost, je problem. Na vprašanje, kako se soočati s
takimi dejstvi, Abrahim H. Khan odgovarja: »V ospredju sta komfor-
tnost in oblast. Ključno vprašanje, ki ga Kierkegaard postavi vsakemu
izmed nas, je, kako živiš svoje življenje. Ne gre za samorefleksijo,
ampak za dejansko videnje, uvid v lastno življenje, ki je mogoč samo
z resnicoljubnostjo do samega sebe. Ali varaš samega sebe? Marsikdo
živi v zmoti, da mora ta odgovor podati bogu. Toda ne, on tega od-
govora ne potrebuje, ker ga namreč že pozna. Vprašanje je namenjeno
posamezniku in nikomur drugemu.«3 Torej vsakemu od nas kot
človeku, ki mu je kaj do samega sebe, ki se zaveda svoje odgovornosti
in možnosti izbire, toliko bolj, ker je svobodno bitje. Zelo pogosto
Kierkegaardova misel učinkuje kot klic: Ne boj se iskrenosti, neguj jo.
Na vprašanje, ali gre za iskrenost, Abrahim H. Khan povsem pri-
trjuje: »Natančno tako. Če nisem iskren, sem goljuf. Tukaj se človek
znajde v paradoksni situaciji: če ne govorim resnice, povzročam v sebi
obup, če pa resnico govorim, potem obup občutim prav tako, saj ne
vem, kaj bo z resnico naredil tisti, ki mu je namenjena. Ne gre za obup,
ki se poraja ob brezizhodnosti ali defetizmu, temveč za neke vrste
2 Prav tam.
3 Prav tam.
271
