Page 274 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363

RAZGLEDI, VPOGLEDI

gonilo, s katerim laže spoznavamo samega sebe. Marsikdo se osredo-
toča na spoznavanje drugih. Toda, ali se z enako zavzetostjo trudimo,
da bi spoznali sebe? Bistveno je samospoznanje.«4

Vemo, da sta samospoznanje in spoznanje sveta enoten in neločljiv
proces, kajti tu gre za sovpadanje človekovega notranjega reda z zu-
nanjim, družbenim in obojega s svetovnim redom. Morda po Kierke-
gaardovem vzoru lahko izberemo bolj enega kot drugega, toda s
takšno določitvijo se drugi red kot samo najbolj naravna drugačnost
spreminja v trajni opomin, da je treba misliti to, da resnica ni samo
v tem, s čimer se istovetim, ampak še v neki pristni drugačnosti. In
nič, s čimer se soočam, ni samozadostno – in ko po 200 letih skušam
prepoznati pri Kierkegaardu nekaj, o čemer drugi še niso spregovori-
li, potem me nagovarja ta njegova, mestoma do onemoglosti narav-
nana drža, ki si vsepovsod prizadeva odkriti sledi drugačnosti, ki
vsakršni samozadostnosti reče odločno: ne.

4 Prav tam.

272