Page 278 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 278
RAZGLEDI, VPOGLEDI
apostolov in njihovega izročila, Svetega pisma. Čeprav imajo v zgodo-
vini Cerkve svoje mesto tudi splošno priznane avtoritete, kot sv. Av-
guštin ali sv. Bernard, pa Tomaž Akvinski, je Cerkev v prvi vrsti cerkev
preganjanih, tako da Katalog pričevalcev resnice spominja na seznam
»heretikov« uradne Cerkve. Dvema takima osebnostma, ki sta bili po
Vlačiću predhodnici Luthrove zmage Cerkve Božje besede, sta posve-
čeni razpravi Francesce Tasca Dirani iz Bergama (Peter Valdes iz
Lyona) in Phillipa Haberkerna iz Bostona (Jan Hus). Douglas Gran-
don iz Denverja analizira v tem okviru prikaz Justina Mučenca in
Ireneja v Katalogu. Posebej se Vlačićevi koncepciji in konstrukciji Ka-
taloga in Magdeburških centurij posvečata Vera von der Osten-Sacken iz
Mainza in Harald Bollbuck (Wolfenbüttel).
Zbornik zaključujejo referati, ki se na različne načine nanašajo na
– recimo temu tako – Vlačićevo domače okolje. Istran Tulio Vorano
na osnovi dokumentov prikazuje Labin v Vlačićevem času, Josip Bra-
tulić piše o podpori kranjskih deželnih stanov reformaciji na (dana-
šnjem) slovenskem in hrvaškem ozemlju ter stikih in sodelovanju
protestantov iz teh okolij iz tistih časov. Iz članka zvemo tudi, da je
nacionalna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu odkupila prevod
Vlačićevega Clavis scripturae sacrae, ki ga je lastnoročno posvetil »Kri-
stusovi cerkvi v Ljubljani«. Fanika Krajnc Vrečko obravnava Matijo
Klombnerja kot Vlačićevega privrženca v Ljubljani (članek smo obja-
vili v naši reviji v številki 15-16). Olja Višković poroča o prvem labin-
skem znanstvenem simpoziju leta 1970, Alojz Jembrih in Tamara
Runjak pa sta pripravila prikaz in izčrpen pregled Flaciane v knjižni-
ci Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.
Zbornik (in simpozij) so obogatili še posamezni referati, ki obrav-
navajo druge znane ali manj znane vidike Vlačićeve misli in delovanja
zunaj omenjenih dveh oziroma treh tematskih sklopov. Luka Ilić
(Mainz) pronicljivo analizira Vlačićevo videnje in odnos do Luthra.
Henning P. Jürgens prikazuje konflikt med Vlačićem in Melanchtho-
nom, kot je razviden iz manj znanega spisa poznanega katoliškega
polemika in nasprotnika reformacije tistega časa Johannesa Cochläu-
sa (1479–1552); Oliver K. Olson iz ZDA poroča o Vlačićevem spopadu
z jezuiti v Fuldi 1573, kjer je bil ob svoji žolčni akademski disputaci-
ji deležen celo fizičnega napada. Robert J. Christman(Luther College,
276
apostolov in njihovega izročila, Svetega pisma. Čeprav imajo v zgodo-
vini Cerkve svoje mesto tudi splošno priznane avtoritete, kot sv. Av-
guštin ali sv. Bernard, pa Tomaž Akvinski, je Cerkev v prvi vrsti cerkev
preganjanih, tako da Katalog pričevalcev resnice spominja na seznam
»heretikov« uradne Cerkve. Dvema takima osebnostma, ki sta bili po
Vlačiću predhodnici Luthrove zmage Cerkve Božje besede, sta posve-
čeni razpravi Francesce Tasca Dirani iz Bergama (Peter Valdes iz
Lyona) in Phillipa Haberkerna iz Bostona (Jan Hus). Douglas Gran-
don iz Denverja analizira v tem okviru prikaz Justina Mučenca in
Ireneja v Katalogu. Posebej se Vlačićevi koncepciji in konstrukciji Ka-
taloga in Magdeburških centurij posvečata Vera von der Osten-Sacken iz
Mainza in Harald Bollbuck (Wolfenbüttel).
Zbornik zaključujejo referati, ki se na različne načine nanašajo na
– recimo temu tako – Vlačićevo domače okolje. Istran Tulio Vorano
na osnovi dokumentov prikazuje Labin v Vlačićevem času, Josip Bra-
tulić piše o podpori kranjskih deželnih stanov reformaciji na (dana-
šnjem) slovenskem in hrvaškem ozemlju ter stikih in sodelovanju
protestantov iz teh okolij iz tistih časov. Iz članka zvemo tudi, da je
nacionalna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu odkupila prevod
Vlačićevega Clavis scripturae sacrae, ki ga je lastnoročno posvetil »Kri-
stusovi cerkvi v Ljubljani«. Fanika Krajnc Vrečko obravnava Matijo
Klombnerja kot Vlačićevega privrženca v Ljubljani (članek smo obja-
vili v naši reviji v številki 15-16). Olja Višković poroča o prvem labin-
skem znanstvenem simpoziju leta 1970, Alojz Jembrih in Tamara
Runjak pa sta pripravila prikaz in izčrpen pregled Flaciane v knjižni-
ci Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.
Zbornik (in simpozij) so obogatili še posamezni referati, ki obrav-
navajo druge znane ali manj znane vidike Vlačićeve misli in delovanja
zunaj omenjenih dveh oziroma treh tematskih sklopov. Luka Ilić
(Mainz) pronicljivo analizira Vlačićevo videnje in odnos do Luthra.
Henning P. Jürgens prikazuje konflikt med Vlačićem in Melanchtho-
nom, kot je razviden iz manj znanega spisa poznanega katoliškega
polemika in nasprotnika reformacije tistega časa Johannesa Cochläu-
sa (1479–1552); Oliver K. Olson iz ZDA poroča o Vlačićevem spopadu
z jezuiti v Fuldi 1573, kjer je bil ob svoji žolčni akademski disputaci-
ji deležen celo fizičnega napada. Robert J. Christman(Luther College,
276
