Page 276 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 276
RAZGLEDI, VPOGLEDI
dovini z Magdeburškimi centurijami in Katalogom pričevalcev resnice. V
tem času je izšlo tudi več prevodov (delov) Vlačićevih latinskih spisov
v francoščino in angleščino, več knjig in člankov o Vlačiću kot teolo-
gu in cerkvenem zgodovinarju. Že bežen vpogled v naslove prevedenih
in obravnavanih Vlačićevih del ponuja sliko, ki je razvidna tudi iz
našega zbornika: Vlačićeva dela so raznovrstna in prav tako razno
vrstni/različni so vidiki, zaradi katerih so ta dela danes zanimiva in
nekatera na svoj način dobesedno aktualna. Vlačićevo trdo gnesio
luteransko stališče v idejnih in versko političnih spopadih za ohrani-
tev tistega, kar je imel za Luthrovo dediščino v adiaforističnem sporu,
pa njegovo zagreto in vztrajno prepričanje o popolni skvarjenosti
človekove narave po izvirnem grehu – po čemer je bil vseskozi najbolj
poznan in razvpit – sicer ostajata izziv za proučevalce, toda nikakor
ne edini. Očitno pridobivajo na teži in pomenu Vlačićev prispevek in
dosežki na področju cerkvene zgodovine in filozofske hermenevtike,
ki so bili v Vlačićevem življenju in delu sicer nerazdružno povezani z
njegovim nastopanjem v teoloških in versko-političnih kontroverzah
njegovega časa. Ne nazadnje smo to raznolikost ilustrirali tudi s pri-
spevki, posvečenimi Vlačiću v tej številki revije: z izvrstnim Ilićevim
prikazom teoloških kontroverz, v katere je bil Vlačić vključen, in
prispevkom Petra Großhansa o aktualnih vidikih in vzporednicah
Vlačićeve hermenevtike.
Enaindvajset prispevkov v zborniku urednika nista razdelila po
poglavjih, kljub temu pa je iz njihovega zaporedja dovolj jasno raz
vidno tematsko razvrščanje, posredno pa so opazni tudi poudarki, ki
sta jih z razvrstitvijo teh tematik želela dati urednika (in/ali jih je dal
že sam simpozij).
Odličen prvi članek Ivana Kordića z Inštituta za filozofijo v Za-
grebu z obravnavo Vlačićeve teološke antropologije in najbolj raz
vpitega in obsojanega Vlačićevega radikalnega pojmovanja posledic
izvirnega greha s spremembo /nadomestitvijo prvotne človekove
substance z novo grešno dušo oziroma grehom samim kot novo bitjo
človeka, je tematsko v zborniku sicer osamljen, je pa upravičeno na
prvem mestu, da ob glavnih tematikah zbornika ne pozabimo na ta
teološki temelj in okvir Vlačićevega siceršnjega ukvarjanja s človeko-
vim odnosom do Boga in Boga do človeka v konkretnem verskem in
274
dovini z Magdeburškimi centurijami in Katalogom pričevalcev resnice. V
tem času je izšlo tudi več prevodov (delov) Vlačićevih latinskih spisov
v francoščino in angleščino, več knjig in člankov o Vlačiću kot teolo-
gu in cerkvenem zgodovinarju. Že bežen vpogled v naslove prevedenih
in obravnavanih Vlačićevih del ponuja sliko, ki je razvidna tudi iz
našega zbornika: Vlačićeva dela so raznovrstna in prav tako razno
vrstni/različni so vidiki, zaradi katerih so ta dela danes zanimiva in
nekatera na svoj način dobesedno aktualna. Vlačićevo trdo gnesio
luteransko stališče v idejnih in versko političnih spopadih za ohrani-
tev tistega, kar je imel za Luthrovo dediščino v adiaforističnem sporu,
pa njegovo zagreto in vztrajno prepričanje o popolni skvarjenosti
človekove narave po izvirnem grehu – po čemer je bil vseskozi najbolj
poznan in razvpit – sicer ostajata izziv za proučevalce, toda nikakor
ne edini. Očitno pridobivajo na teži in pomenu Vlačićev prispevek in
dosežki na področju cerkvene zgodovine in filozofske hermenevtike,
ki so bili v Vlačićevem življenju in delu sicer nerazdružno povezani z
njegovim nastopanjem v teoloških in versko-političnih kontroverzah
njegovega časa. Ne nazadnje smo to raznolikost ilustrirali tudi s pri-
spevki, posvečenimi Vlačiću v tej številki revije: z izvrstnim Ilićevim
prikazom teoloških kontroverz, v katere je bil Vlačić vključen, in
prispevkom Petra Großhansa o aktualnih vidikih in vzporednicah
Vlačićeve hermenevtike.
Enaindvajset prispevkov v zborniku urednika nista razdelila po
poglavjih, kljub temu pa je iz njihovega zaporedja dovolj jasno raz
vidno tematsko razvrščanje, posredno pa so opazni tudi poudarki, ki
sta jih z razvrstitvijo teh tematik želela dati urednika (in/ali jih je dal
že sam simpozij).
Odličen prvi članek Ivana Kordića z Inštituta za filozofijo v Za-
grebu z obravnavo Vlačićeve teološke antropologije in najbolj raz
vpitega in obsojanega Vlačićevega radikalnega pojmovanja posledic
izvirnega greha s spremembo /nadomestitvijo prvotne človekove
substance z novo grešno dušo oziroma grehom samim kot novo bitjo
človeka, je tematsko v zborniku sicer osamljen, je pa upravičeno na
prvem mestu, da ob glavnih tematikah zbornika ne pozabimo na ta
teološki temelj in okvir Vlačićevega siceršnjega ukvarjanja s človeko-
vim odnosom do Boga in Boga do človeka v konkretnem verskem in
274
