Page 270 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 270
[TUDIJSKI VE^ERI
tovilih izrazito protiboljševiški. Odgovor msgr. Tardinija ni bil nič
kaj diplomatsko vljuden: »Sveti sedež je boljševizem že zavrgel in
obsodil njegove zmote.22 Svojo držo mora razložiti tisti, ki je v pre-
teklosti sklepal pogodbo o prijateljstvu z Rusijo in razglašal zavez-
ništvo z njo za jamstvo miru na Vzhodu. Komunizem je najhujši
sovražnik Cerkve, vendar še zdaleč ni edini. Nacizem je preganjal in
še vedno preganja Cerkev, zato kljukasti križ ne more biti križ kri-
žarske vojne.« V svojem božičnem nagovoru 24. decembra 1941 je
papež posebej poudaril: »V novem redu, utemeljenem na pravici, ni
prostora za napade na svobodo in varnost drugih narodov, velikih
in majhnih, za zatiranje manjšin, za totalno vojno, ne za nebrzdano
oboroževalno tekmo; slednjič ni prostora za preganjanje religije in
Cerkve«.23
Po napadu Nemčije na Rusijo se je v Združenih državah Amerike
postavilo vprašanje, ali smejo glede na okrožnico Divini Redemp toris,
s katero je Pij XI. leta 1937 obsodil komunizem, v boju proti nacizmu
materialno podpreti Rusijo, v kateri vladata diktatura in preganjanje
vere. Papežev odgovor, da »ta okrožnica ni bila pisana za današnji
čas«, je bil kljub vsemu presenetljiv. Pomoč v vojnem času je bila po
papeževem mnenju namenjena ruskemu ljudstvu v stiski in ne širjenju
komunizma. V pogovoru z angleškim odpravnikom poslov je msgr.
Tardini zatrdil, da sta krščanstvu nevarni obe ideologiji, ker sta ma-
terialistični, protiverski, totalitarni, tiranski, zločinski in militaristič-
ni. Evropa bo našla pravi mir samo, če bo odpravila obe nevarnosti.
Zaradi svoje nevtralnosti Sveti sedež tudi ni sodeloval pri odstranitvi
Mussolinija in ne pri pogajanjih o premirju. Je pa v letih 1939–1940
vzpostavil stike z vojaško opozicijo v Nemčiji in njene predloge pos-
redoval Angliji. S to skupino je imel papež stike še leta 1944. Predpo-
goj papeževih mirovnih predlogov je bila drugačna Nemčija. Žal
opoziciji ni uspelo odstraniti Hitlerja, kar je bil pogoj zaveznikov za
pogajanja z njimi.24
22 Mišljena je okrožnica Divini Redemptoris, s katero je papež Pij XI. 19. marca 1937
obsodil brezbožni komunizem.
23 Pierre Blet, 138–141.
24 HKG VI., 84–90; Pierre Blet, 140–144.
268
tovilih izrazito protiboljševiški. Odgovor msgr. Tardinija ni bil nič
kaj diplomatsko vljuden: »Sveti sedež je boljševizem že zavrgel in
obsodil njegove zmote.22 Svojo držo mora razložiti tisti, ki je v pre-
teklosti sklepal pogodbo o prijateljstvu z Rusijo in razglašal zavez-
ništvo z njo za jamstvo miru na Vzhodu. Komunizem je najhujši
sovražnik Cerkve, vendar še zdaleč ni edini. Nacizem je preganjal in
še vedno preganja Cerkev, zato kljukasti križ ne more biti križ kri-
žarske vojne.« V svojem božičnem nagovoru 24. decembra 1941 je
papež posebej poudaril: »V novem redu, utemeljenem na pravici, ni
prostora za napade na svobodo in varnost drugih narodov, velikih
in majhnih, za zatiranje manjšin, za totalno vojno, ne za nebrzdano
oboroževalno tekmo; slednjič ni prostora za preganjanje religije in
Cerkve«.23
Po napadu Nemčije na Rusijo se je v Združenih državah Amerike
postavilo vprašanje, ali smejo glede na okrožnico Divini Redemp toris,
s katero je Pij XI. leta 1937 obsodil komunizem, v boju proti nacizmu
materialno podpreti Rusijo, v kateri vladata diktatura in preganjanje
vere. Papežev odgovor, da »ta okrožnica ni bila pisana za današnji
čas«, je bil kljub vsemu presenetljiv. Pomoč v vojnem času je bila po
papeževem mnenju namenjena ruskemu ljudstvu v stiski in ne širjenju
komunizma. V pogovoru z angleškim odpravnikom poslov je msgr.
Tardini zatrdil, da sta krščanstvu nevarni obe ideologiji, ker sta ma-
terialistični, protiverski, totalitarni, tiranski, zločinski in militaristič-
ni. Evropa bo našla pravi mir samo, če bo odpravila obe nevarnosti.
Zaradi svoje nevtralnosti Sveti sedež tudi ni sodeloval pri odstranitvi
Mussolinija in ne pri pogajanjih o premirju. Je pa v letih 1939–1940
vzpostavil stike z vojaško opozicijo v Nemčiji in njene predloge pos-
redoval Angliji. S to skupino je imel papež stike še leta 1944. Predpo-
goj papeževih mirovnih predlogov je bila drugačna Nemčija. Žal
opoziciji ni uspelo odstraniti Hitlerja, kar je bil pogoj zaveznikov za
pogajanja z njimi.24
22 Mišljena je okrožnica Divini Redemptoris, s katero je papež Pij XI. 19. marca 1937
obsodil brezbožni komunizem.
23 Pierre Blet, 138–141.
24 HKG VI., 84–90; Pierre Blet, 140–144.
268
