Page 273 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 273
FRANCE MARTIN DOLINAR
sedežu: »Moral bi kar najostreje obsoditi to, kar se dogaja na Polj-
skem, vendar ne morem, ker bi s tem še poslabšal njihov položaj.« Iz
izkušenj v Nemčiji so prišli papež in njegovi sodelavci do spoznanja,
da je vsak javni protest proti ukrepom oblasti vedno sprožil še hujše
represalije. Na podlagi teh izkušenj in v dogovoru z nemškimi škofi
je njim prepustil odločitev, katere njegove obsodbe zločinov nacional-
socialističnega režima bodo posredovali javnosti in kako bodo to
storili.
Podobno je ravnal na Poljskem. Ob konkretnih primerih zločinov,
ki sta jih nad poljskim narodom zagrešili obe strani, so Poljaki na
tujem pričakovali jasno besedo obsodbe. Podobno javno obsodbo sta
pričakovali tudi francoska oblast v izgnanstvu in Anglija. Poljski
škofje, ki so ostali v domovini in bili neposredne priče nemških gro-
zodejstev, pa so iz strahu pred še hujšimi represalijami papeža prosi-
li, naj se vzdrži javne obsodbe.31 V tem pogledu so več kot zgovorna
pisma, ki sta jih v Rim pisala krakovski škof Adam Štefan Sapieha, ki
je ob nemški okupaciji Poljske ostal v svoji škofiji, in škof Karol Ra-
donski, ki se je že 6. septembra 1939 iz svoje škofije Wloclawek pred
Nemci umaknil v London, kjer je postal svetnik vlade v izgnanstvu.
Škof Sapieha je v svojem pismu papežu 28. februarja 1942 opisal vse
strahote, ki jih je povzročila nacistična okupacija Poljske, in nato 28.
oktobra papežu z obžalovanjem sporočil, da si škofje vernikom ne
upajo javno posredovati papeževih pisem, ker bi to po njihovih dose-
danjih izkušnjah povzročilo še hujša preganjanja. V varnem zavetju
Londona živeči škof Radonski je kot odgovor na Sapiehovo pismo
15. februarja 1943 v pismu papežu izrazil svoje ogorčenje, ker papež
ni javno, jasno in brezkompromisno obsodil nacističnega nasilja na
Poljskem, in izrazil svoje nerazumevanje, da si poljski škofje doma ne
upajo objaviti papeževih pisem.32
Genocid nad Judi je Pij XII. sicer obsodil že v božičnih poslanicah
leta 1942 in 1943, na podlagi konkretnih poročil prizadetih in pre-
misleka, da bi javne obsodbe sprožile še obsežnejše nasilje, ki bi le še
31 Pierre Blet, 184.
32 Pierre Blet, 101–105; besedilo na: http://paulonpius.blogspot/p/adss-324.html z
dne 15. 10. 2013; http://obs.stparchive.com/Archive/OBS/OBS01241943p04.phs
z dne 15. 10. 2012.
271
sedežu: »Moral bi kar najostreje obsoditi to, kar se dogaja na Polj-
skem, vendar ne morem, ker bi s tem še poslabšal njihov položaj.« Iz
izkušenj v Nemčiji so prišli papež in njegovi sodelavci do spoznanja,
da je vsak javni protest proti ukrepom oblasti vedno sprožil še hujše
represalije. Na podlagi teh izkušenj in v dogovoru z nemškimi škofi
je njim prepustil odločitev, katere njegove obsodbe zločinov nacional-
socialističnega režima bodo posredovali javnosti in kako bodo to
storili.
Podobno je ravnal na Poljskem. Ob konkretnih primerih zločinov,
ki sta jih nad poljskim narodom zagrešili obe strani, so Poljaki na
tujem pričakovali jasno besedo obsodbe. Podobno javno obsodbo sta
pričakovali tudi francoska oblast v izgnanstvu in Anglija. Poljski
škofje, ki so ostali v domovini in bili neposredne priče nemških gro-
zodejstev, pa so iz strahu pred še hujšimi represalijami papeža prosi-
li, naj se vzdrži javne obsodbe.31 V tem pogledu so več kot zgovorna
pisma, ki sta jih v Rim pisala krakovski škof Adam Štefan Sapieha, ki
je ob nemški okupaciji Poljske ostal v svoji škofiji, in škof Karol Ra-
donski, ki se je že 6. septembra 1939 iz svoje škofije Wloclawek pred
Nemci umaknil v London, kjer je postal svetnik vlade v izgnanstvu.
Škof Sapieha je v svojem pismu papežu 28. februarja 1942 opisal vse
strahote, ki jih je povzročila nacistična okupacija Poljske, in nato 28.
oktobra papežu z obžalovanjem sporočil, da si škofje vernikom ne
upajo javno posredovati papeževih pisem, ker bi to po njihovih dose-
danjih izkušnjah povzročilo še hujša preganjanja. V varnem zavetju
Londona živeči škof Radonski je kot odgovor na Sapiehovo pismo
15. februarja 1943 v pismu papežu izrazil svoje ogorčenje, ker papež
ni javno, jasno in brezkompromisno obsodil nacističnega nasilja na
Poljskem, in izrazil svoje nerazumevanje, da si poljski škofje doma ne
upajo objaviti papeževih pisem.32
Genocid nad Judi je Pij XII. sicer obsodil že v božičnih poslanicah
leta 1942 in 1943, na podlagi konkretnih poročil prizadetih in pre-
misleka, da bi javne obsodbe sprožile še obsežnejše nasilje, ki bi le še
31 Pierre Blet, 184.
32 Pierre Blet, 101–105; besedilo na: http://paulonpius.blogspot/p/adss-324.html z
dne 15. 10. 2013; http://obs.stparchive.com/Archive/OBS/OBS01241943p04.phs
z dne 15. 10. 2012.
271
