Page 271 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 271
FRANCE MARTIN DOLINAR
Papeževo organiziranje humanitarne pomoči
Ob grozotah druge svetovne vojne ni bilo vprašanje, ali pomagati,
ampak kako pomagati. Sveti sedež je že leta 1939 v svojem državnem
tajništvu ustanovil Informacijsko pisarno, ki je zbirala podatke o
vojnih ujetnikih in civilnih internirancih; vodil jo je Giovanni Batti-
sta Montini (poznejši papež Pavel VI.). Leta 1941 je ustanovil Komi-
sijo za pomoč, ki jo je vodil msgr. Mario Brini. Obe ustanovi sta
skušali delati kar se da prikrito, ker bi drugače bilo njuno delovanje
onemogočeno. Ker sta obe ustanovi obsežno pomagali Judom, je
nemška vlada zaradi tega nekajkrat ostro protestirala v Vatikanu.
Komisija za pomoč si je pri silah Osi prizadevala za izničenje rasne
zakonodaje, neevropske države pa je skušala prepričati, da bi bile pri
pravljene sprejeti begunce iz Evrope, in je beguncem nameravala za-
gotoviti ustrezne dokumente za izselitev. Prizadevanje komisije so z
neizdajanjem prehodnih vizumov ovirale predvsem Anglija, Španija
in Portugalska. Ko se je Pij XII. že dogovoril z brazilsko vlado, da bo
sprejela 3000 Judov, sta načrt spodkopala brazilski veleposlanik v
Berlinu in konzul v Hamburgu, ker prosilcem nista hotela izdajati
vizumov. Tako je v nemških koncentracijskih taboriščih končalo ve-
liko ljudi, ki jim je Sveti sedež že uredil možnost izselitve.25 V Nemči-
ji je bil položaj brezupen, v Italiji pa se je papežu posrečilo, da faši-
stična oblast Judov ni izročala Nemcem. Podobne akcije so stekle tudi
v Romuniji, na Madžarskem in na Slovaškem. Največji problem je bila
razkosana Poljska, kjer sta oba okupatorja, nemški in ruski, izvajala
podoben teror nad prebivalstvom. So pa cerkvene ustanove po svetu
in v samem Vatikanu skrivale Jude in organizirale zanje pomoč. Na
Dunaju rojeni judovski zgodovinar in izraelski diplomat (1951–1969)
Pinchas Lapide (1922–1992) ocenjuje, da je Sveti sedež s svojo aktiv-
nostjo med drugo svetovno vojno rešil okrog 850 000 Judov.26 O tem
pričajo številne zahvale predstavnikov judovskih organizacij že med
vojno in po njej, zlasti ob papeževi smrti leta 1958. Veliki judovski
rabin Herzog je v pismu državnemu tajniku 19. julija 1943 zapisal,
25 Pierre Blet, 161–186.
26 Pierre Blet, 312.
269
Papeževo organiziranje humanitarne pomoči
Ob grozotah druge svetovne vojne ni bilo vprašanje, ali pomagati,
ampak kako pomagati. Sveti sedež je že leta 1939 v svojem državnem
tajništvu ustanovil Informacijsko pisarno, ki je zbirala podatke o
vojnih ujetnikih in civilnih internirancih; vodil jo je Giovanni Batti-
sta Montini (poznejši papež Pavel VI.). Leta 1941 je ustanovil Komi-
sijo za pomoč, ki jo je vodil msgr. Mario Brini. Obe ustanovi sta
skušali delati kar se da prikrito, ker bi drugače bilo njuno delovanje
onemogočeno. Ker sta obe ustanovi obsežno pomagali Judom, je
nemška vlada zaradi tega nekajkrat ostro protestirala v Vatikanu.
Komisija za pomoč si je pri silah Osi prizadevala za izničenje rasne
zakonodaje, neevropske države pa je skušala prepričati, da bi bile pri
pravljene sprejeti begunce iz Evrope, in je beguncem nameravala za-
gotoviti ustrezne dokumente za izselitev. Prizadevanje komisije so z
neizdajanjem prehodnih vizumov ovirale predvsem Anglija, Španija
in Portugalska. Ko se je Pij XII. že dogovoril z brazilsko vlado, da bo
sprejela 3000 Judov, sta načrt spodkopala brazilski veleposlanik v
Berlinu in konzul v Hamburgu, ker prosilcem nista hotela izdajati
vizumov. Tako je v nemških koncentracijskih taboriščih končalo ve-
liko ljudi, ki jim je Sveti sedež že uredil možnost izselitve.25 V Nemči-
ji je bil položaj brezupen, v Italiji pa se je papežu posrečilo, da faši-
stična oblast Judov ni izročala Nemcem. Podobne akcije so stekle tudi
v Romuniji, na Madžarskem in na Slovaškem. Največji problem je bila
razkosana Poljska, kjer sta oba okupatorja, nemški in ruski, izvajala
podoben teror nad prebivalstvom. So pa cerkvene ustanove po svetu
in v samem Vatikanu skrivale Jude in organizirale zanje pomoč. Na
Dunaju rojeni judovski zgodovinar in izraelski diplomat (1951–1969)
Pinchas Lapide (1922–1992) ocenjuje, da je Sveti sedež s svojo aktiv-
nostjo med drugo svetovno vojno rešil okrog 850 000 Judov.26 O tem
pričajo številne zahvale predstavnikov judovskih organizacij že med
vojno in po njej, zlasti ob papeževi smrti leta 1958. Veliki judovski
rabin Herzog je v pismu državnemu tajniku 19. julija 1943 zapisal,
25 Pierre Blet, 161–186.
26 Pierre Blet, 312.
269
