Page 269 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 269
FRANCE MARTIN DOLINAR
rožitev; tretjič: ponovno vzpostaviti mednarodne ustanove; četrtič:
priznati pravice narodnim manjšinam; in petič: priznati, da je božje
pravo nad človeškimi zakoni in konvencijami.
Svoj mirovni program je nato podrobneje razvijal in pojasnjeval v
svojih božičnih poslanicah. Leta 1940 je govoril o mirovni etiki, leta
1941 o novem mednarodnem redu, leta 1942 o temeljnih prvinah
nacionalnega in mednarodnega skupnega življenja, leta 1943 o od-
nosu med zmagovalci in poraženci, leta 1944 o temeljih prave demo-
kracije, leta 1945 o svetovni Cerkvi in svetovnem miru. Na podlagi
izkušnje z Versajsko mirovno pogodbo, podpisano 28. junija 1919, s
katero so zavezniki po prvi svetovni vojni teritorialno močno oško-
dovali poraženo Nemčijo in s tem posredno povzročili drugo svetov-
no vojno, je Pij XII. vedno znova poudarjal, da je trajen lahko samo
pravičen mir.
Neposredno pred začetkom vojne je Pij XII. sondiral možnosti za
sklic konference petih, to je Poljske, Nemčije, Anglije, Italije in Fran-
cije, na kateri bi skušali najti kompromisno rešitev spora med Poljsko
in Nemčijo ter doseči sporazum med Italijo in Francijo. Svoj predlog
je v svojem znamenitem radijskem govoru 24. avgusta leta 1939 ute-
meljil z besedami: »Nevarnost vojne je pred vrati, vendar je še čas. Nič
ni izgubljenega z mirom, vse more biti izgubljeno z vojno.«20 Njegov
apel k razumu in pogajanjem so omenjene države zavrnile. Ob pod-
pori ameriškega predsednika Roosevelta je Pij XII. prek zunanjega
ministra Ciana skušal vplivati na Mussolinija, da ne bi vstopil v vojno.
Ohranjeni dokumenti potrjujejo, da je Ciano sprva resno verjel, da se
bo Italija izognila vojaškemu spopadu, čeprav se je zavedal Mussoli-
nijeve nepredvidljivosti in predvsem njegove častihlepnosti, ki ni že-
lela ostati v Hitlerjevi senci.21
Ob napadu Nemčije na Rusijo (22. junij 1941) je italijanski vele-
poslanik pri Svetem sedežu 4. avgusta 1941 prosil papeža za izjavo
v prid vojni proti Rusiji in 5. avgusta tajnika Kongregacije za izredne
zadeve Cerkve msgr. Domenica Tardinija, naj papež opogumi Nem-
čijo in Italijo v boju proti sovjetski Rusiji, ki je po Hitlerjevih zago-
20 Pierre Blet, 40.
21 Pierre Blet, 45.
267
rožitev; tretjič: ponovno vzpostaviti mednarodne ustanove; četrtič:
priznati pravice narodnim manjšinam; in petič: priznati, da je božje
pravo nad človeškimi zakoni in konvencijami.
Svoj mirovni program je nato podrobneje razvijal in pojasnjeval v
svojih božičnih poslanicah. Leta 1940 je govoril o mirovni etiki, leta
1941 o novem mednarodnem redu, leta 1942 o temeljnih prvinah
nacionalnega in mednarodnega skupnega življenja, leta 1943 o od-
nosu med zmagovalci in poraženci, leta 1944 o temeljih prave demo-
kracije, leta 1945 o svetovni Cerkvi in svetovnem miru. Na podlagi
izkušnje z Versajsko mirovno pogodbo, podpisano 28. junija 1919, s
katero so zavezniki po prvi svetovni vojni teritorialno močno oško-
dovali poraženo Nemčijo in s tem posredno povzročili drugo svetov-
no vojno, je Pij XII. vedno znova poudarjal, da je trajen lahko samo
pravičen mir.
Neposredno pred začetkom vojne je Pij XII. sondiral možnosti za
sklic konference petih, to je Poljske, Nemčije, Anglije, Italije in Fran-
cije, na kateri bi skušali najti kompromisno rešitev spora med Poljsko
in Nemčijo ter doseči sporazum med Italijo in Francijo. Svoj predlog
je v svojem znamenitem radijskem govoru 24. avgusta leta 1939 ute-
meljil z besedami: »Nevarnost vojne je pred vrati, vendar je še čas. Nič
ni izgubljenega z mirom, vse more biti izgubljeno z vojno.«20 Njegov
apel k razumu in pogajanjem so omenjene države zavrnile. Ob pod-
pori ameriškega predsednika Roosevelta je Pij XII. prek zunanjega
ministra Ciana skušal vplivati na Mussolinija, da ne bi vstopil v vojno.
Ohranjeni dokumenti potrjujejo, da je Ciano sprva resno verjel, da se
bo Italija izognila vojaškemu spopadu, čeprav se je zavedal Mussoli-
nijeve nepredvidljivosti in predvsem njegove častihlepnosti, ki ni že-
lela ostati v Hitlerjevi senci.21
Ob napadu Nemčije na Rusijo (22. junij 1941) je italijanski vele-
poslanik pri Svetem sedežu 4. avgusta 1941 prosil papeža za izjavo
v prid vojni proti Rusiji in 5. avgusta tajnika Kongregacije za izredne
zadeve Cerkve msgr. Domenica Tardinija, naj papež opogumi Nem-
čijo in Italijo v boju proti sovjetski Rusiji, ki je po Hitlerjevih zago-
20 Pierre Blet, 40.
21 Pierre Blet, 45.
267
