Page 267 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 267
FRANCE MARTIN DOLINAR
hvali v predgovoru. Kritično oceno pontifikata Pija XII. prinašata
zbornika Katholische Kirche im Dritten Reich (izšel leta 1976)16 in Kirche,
Katholiken und Nationalsozialismus (1980).17 V teh je kritično ovredno-
tena tudi vsa relevantna literatura do tega časa, vključno z zgoraj
navedenimi avtorji. Na podlagi vatikanskih arhivov je nastalo delo,
ki ga je napisal eden od štirih izdajateljev obsežne zbirke dokumentov
(Akti in dokumenti Svetega sedeža o drugi svetovni vojni)18 Pierre Blet z
naslovom Pij XII. in druga svetovna vojna. Knjigo je v slovenskem pre-
vodu leta 2001 izdala Družina.
Na podlagi izjemno obsežne obstoječe literature je možno pape-
ževo zunanjo politiko shematično strniti v štiri točke, in sicer: nev-
tralnost Svetega sedeža med drugo svetovno vojno, papeževa mirovna
prizadevanja, humanitarna pomoč in problem papeževega »molka«.
Nevtralnost Svetega sedeža
Francoski zgodovinar Wladimir d’Ormesson je Pija XII. posrečeno
označil za diplomata »de l’ancien régime«.19 Po svojem poreklu, bistvu,
razumevanju in izkušnjah je bil Pacelli človek miru. Zato je bilo lo-
gično, da bo tudi kot papež nadaljeval nevtralno mirovno politiko
svojih predhodnikov Benedikta XV. in Pija XI., pod katerima se je
oblikoval v vrhunskega vatikanskega diplomata. Drugi razlog za
nevtralnost Svetega sedeža je bil v mednarodnem pravu. Lateranska
pogodba je, kot smo videli spredaj, Svetemu sedežu prepovedovala
posegati v reševanje mednarodnih političnih sporov, razen če ga za
to sporazumno izrecno zaprosita obe vpleteni strani (člen 24). Vendar
je papež vztrajal, da sme z ozirom na svojo službo, javno povedati
svoje mnenje tudi o moralnosti ravnanja posameznih politikov. V času
druge svetovne vojne je Pij XII. zastopal načelo papeža Benedikta XV.,
16 Ur. Dieter Albrecht, Topos–Taschenbücher, zvezek 45, Mainz 1976.
17 Ur. Klaus Gotto in Konrad Repgen, Topos–Taschenbücher, zvezek 96, Mainz 1980.
18 Actes et Documents du Saint-Siège rélatifs à la Seconde Guerre mondiale, 12
zvezkov, Città del Vaticano, 1965–1981.
19 Wladimir d’Ormeson, Pie XII tel que je l’ai connu, v: Revue d’ Histoire Diploma
tique, 82 (1968) 5–34.
265
hvali v predgovoru. Kritično oceno pontifikata Pija XII. prinašata
zbornika Katholische Kirche im Dritten Reich (izšel leta 1976)16 in Kirche,
Katholiken und Nationalsozialismus (1980).17 V teh je kritično ovredno-
tena tudi vsa relevantna literatura do tega časa, vključno z zgoraj
navedenimi avtorji. Na podlagi vatikanskih arhivov je nastalo delo,
ki ga je napisal eden od štirih izdajateljev obsežne zbirke dokumentov
(Akti in dokumenti Svetega sedeža o drugi svetovni vojni)18 Pierre Blet z
naslovom Pij XII. in druga svetovna vojna. Knjigo je v slovenskem pre-
vodu leta 2001 izdala Družina.
Na podlagi izjemno obsežne obstoječe literature je možno pape-
ževo zunanjo politiko shematično strniti v štiri točke, in sicer: nev-
tralnost Svetega sedeža med drugo svetovno vojno, papeževa mirovna
prizadevanja, humanitarna pomoč in problem papeževega »molka«.
Nevtralnost Svetega sedeža
Francoski zgodovinar Wladimir d’Ormesson je Pija XII. posrečeno
označil za diplomata »de l’ancien régime«.19 Po svojem poreklu, bistvu,
razumevanju in izkušnjah je bil Pacelli človek miru. Zato je bilo lo-
gično, da bo tudi kot papež nadaljeval nevtralno mirovno politiko
svojih predhodnikov Benedikta XV. in Pija XI., pod katerima se je
oblikoval v vrhunskega vatikanskega diplomata. Drugi razlog za
nevtralnost Svetega sedeža je bil v mednarodnem pravu. Lateranska
pogodba je, kot smo videli spredaj, Svetemu sedežu prepovedovala
posegati v reševanje mednarodnih političnih sporov, razen če ga za
to sporazumno izrecno zaprosita obe vpleteni strani (člen 24). Vendar
je papež vztrajal, da sme z ozirom na svojo službo, javno povedati
svoje mnenje tudi o moralnosti ravnanja posameznih politikov. V času
druge svetovne vojne je Pij XII. zastopal načelo papeža Benedikta XV.,
16 Ur. Dieter Albrecht, Topos–Taschenbücher, zvezek 45, Mainz 1976.
17 Ur. Klaus Gotto in Konrad Repgen, Topos–Taschenbücher, zvezek 96, Mainz 1980.
18 Actes et Documents du Saint-Siège rélatifs à la Seconde Guerre mondiale, 12
zvezkov, Città del Vaticano, 1965–1981.
19 Wladimir d’Ormeson, Pie XII tel que je l’ai connu, v: Revue d’ Histoire Diploma
tique, 82 (1968) 5–34.
265
