Page 276 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 276
[TUDIJSKI VE^ERI
Božidar Debenjak
NAUK O JEZUSU V KORANU
1
Sveta knjiga islama, Koran, je, kot je znano, zapis videnj preroka
Mohameda. Prerok, s polnim imenom Abdul Kasim Muhammad Ibn
Abd Allah, se je rodil okoli leta 570 v Meki, umrl pa v Medini 8. juni-
ja 632. O njegovem življenju pred umikom v Medino septembra 622
(hedžra) je malo trdnih podatkov. Ve se, da je pripadal gornjemu
sloju Kurejšev iz plemena Hašimitov, ki je vladalo v Meki, in da se je
25-leten oženil s Hadidžo, s katero je imel hčer Fatimo. Svet, v katerem
je živel, je bila Arabija, dežele zunaj oblasti Bizanca, v katerih so poleg
mnogobožcev živele vplivne skupine različnih vej judovstva ter zgod
njih kristjanov, zlasti zastopnikov tistih orientacij, ki so se umaknile
izpod bizantinske oblasti. To pisanost monoteističnih verskih skupin
si prav lahko predstavljamo, če vemo, kakšne verske čistke so se do-
gajale pod bizantinsko oblastjo. Te skupine so imele tudi evangelije,
apostolska dela, apokalipse in pisma, torej svete spise, ki so se včasih
precej razlikovali od kanoniziranih. Med skupinami, ki so tu živele
naprej, so bile za našo temo pomembne zlasti skupine judeokristja-
nov. V srečevanju s temi skupinami se je stopnjevalo tudi Mohame-
dovo zanimanje za verska vprašanja, in ko je bil star okoli 40 let, torej
nekako leta 608, so se začela zgoščati tudi njegova videnja v religiozna
razodetja. Začutil je svojo poklicanost za Božjega odposlanca in uči-
telja vere. V Meki pa se je znašel v manjšini, in po Hadidžini smrti je
poiskal nove možnosti za delovanje v Medini. Skupina njegovih pri-
vržencev, ki je skupaj z njim prišla iz Meke, in pa njegovi privrženci
iz Medine so skupaj začeli osvajati Arabijo in po mnogih bitkah so
leta 630 osvojili Meko ter opravili tam na svetem območju romarski
kult (hadž). Mohamed je bil priznan za zadnjega preroka (prvi je bil
274
Božidar Debenjak
NAUK O JEZUSU V KORANU
1
Sveta knjiga islama, Koran, je, kot je znano, zapis videnj preroka
Mohameda. Prerok, s polnim imenom Abdul Kasim Muhammad Ibn
Abd Allah, se je rodil okoli leta 570 v Meki, umrl pa v Medini 8. juni-
ja 632. O njegovem življenju pred umikom v Medino septembra 622
(hedžra) je malo trdnih podatkov. Ve se, da je pripadal gornjemu
sloju Kurejšev iz plemena Hašimitov, ki je vladalo v Meki, in da se je
25-leten oženil s Hadidžo, s katero je imel hčer Fatimo. Svet, v katerem
je živel, je bila Arabija, dežele zunaj oblasti Bizanca, v katerih so poleg
mnogobožcev živele vplivne skupine različnih vej judovstva ter zgod
njih kristjanov, zlasti zastopnikov tistih orientacij, ki so se umaknile
izpod bizantinske oblasti. To pisanost monoteističnih verskih skupin
si prav lahko predstavljamo, če vemo, kakšne verske čistke so se do-
gajale pod bizantinsko oblastjo. Te skupine so imele tudi evangelije,
apostolska dela, apokalipse in pisma, torej svete spise, ki so se včasih
precej razlikovali od kanoniziranih. Med skupinami, ki so tu živele
naprej, so bile za našo temo pomembne zlasti skupine judeokristja-
nov. V srečevanju s temi skupinami se je stopnjevalo tudi Mohame-
dovo zanimanje za verska vprašanja, in ko je bil star okoli 40 let, torej
nekako leta 608, so se začela zgoščati tudi njegova videnja v religiozna
razodetja. Začutil je svojo poklicanost za Božjega odposlanca in uči-
telja vere. V Meki pa se je znašel v manjšini, in po Hadidžini smrti je
poiskal nove možnosti za delovanje v Medini. Skupina njegovih pri-
vržencev, ki je skupaj z njim prišla iz Meke, in pa njegovi privrženci
iz Medine so skupaj začeli osvajati Arabijo in po mnogih bitkah so
leta 630 osvojili Meko ter opravili tam na svetem območju romarski
kult (hadž). Mohamed je bil priznan za zadnjega preroka (prvi je bil
274
