Page 279 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 279
BO@IDAR DEBENJAK
je; kakor piše Hans Küng, je bila tudi prvotna etiopska Cerkev ju-
deokrščanska.1
Judeokristjani so prakticirali verske običaje po judovski Postavi,
med njimi obrezovanje in predpise o prehrani, in ti običaji so potem
postali obvezni še za tretjo, novo religijo, islam.
Iz antičnih avtorjev vemo, da so judeokristjani imeli vsaj tri evan-
gelije, drugačne od kanoničnih: Evangelij po Hebrejcih, Evangelij po
Nazorejcih, Evangelij po ebionitih. Ta tretji je bil podoben Evangeliju po
Mateju, a brez prologa o detinstvu, in je Jezusovo Božje sinovstvo raz
lagal s tem, da se je ob krstu nanj spustil Sveti Duh, torej z adopcijo.
Irenej poroča o njem2 takole: ebioniti imajo le evangelij po Mateju, ki
pa ni enak našemu, in zanikajo deviško rojstvo Jezusa; zavračajo Pav-
la kot odpadnika od Postave.
Irenej poroča tudi o apokrifnem Evangeliju po Tomažu (imenova-
nem Filozof ali Izraelit ali Izmaelit),3 ki ima v Gelazijevem seznamu
apokrifov4 številko 3 in oznako: »evangelij pod imenom Tomaža, ki
ga uporabljajo manihejci, je apokrifen«. V njem dela čudeže že otrok
Jezus od svojega petega leta naprej: iz gline zgnete ptičke, ki potem
oživijo, in podobno.
Poleg teh evangelijev je moral tam obstajati še Evangelij po Barnabi,
ki ga najdemo v Gelazijevem seznamu apokrifov pod številko sedem:
»Evangelij pod imenom Barnabe je apokrifen.« Ali iz njega izvira
zgodba o Marijinem detinstvu, ki spominja deloma na apokrifni Ja-
kobov protoevangelij, deloma na prvo poglavje Evangelija po Luki, je
težko reči.
1 »V Etiopiji je bila, kot se zdi, uradnemu monofizitskemu krščanstvu za podlago
neka prejšnja judeokrščanska paradigma, kot sem lahko opazoval ob nekem
obisku v Adis Abebi ob prazniku epifanije: čaščenje Mojzesove skrinje zaveze
(tabot); semitski liturgični jezik; duhovniki, ki so prepevali psalme in plesali ob
spremljavi bobnov in trobent; poleg krsta obrezovanje, poleg nedelje sabat; in
končno posebni predpisi za post in prehrano (prepoved svinjine).« (Hans Küng,
Das Christentum, München-Zürich 2007, str. 197.)
2 adv. haer. 1, 26, 2; 3, 11, 7; 3, 21, 1; 5, 1, 3.
3 adv. haer. 1, 13, 1; da je razširjen pri gnostikih adv. haer. 1, 20, 1. Ta Evangelij po
Tomažu (Izraelitu) nima zveze s koptskim (in v fragmentih grškim) Evangelijem po
Tomažu (Dvojčku).
4 Apocrifi del Nuovo Testamento; a cura di Luigi Moraldi. Editori Associati, Tren-
to 1988, p. 18.
277
je; kakor piše Hans Küng, je bila tudi prvotna etiopska Cerkev ju-
deokrščanska.1
Judeokristjani so prakticirali verske običaje po judovski Postavi,
med njimi obrezovanje in predpise o prehrani, in ti običaji so potem
postali obvezni še za tretjo, novo religijo, islam.
Iz antičnih avtorjev vemo, da so judeokristjani imeli vsaj tri evan-
gelije, drugačne od kanoničnih: Evangelij po Hebrejcih, Evangelij po
Nazorejcih, Evangelij po ebionitih. Ta tretji je bil podoben Evangeliju po
Mateju, a brez prologa o detinstvu, in je Jezusovo Božje sinovstvo raz
lagal s tem, da se je ob krstu nanj spustil Sveti Duh, torej z adopcijo.
Irenej poroča o njem2 takole: ebioniti imajo le evangelij po Mateju, ki
pa ni enak našemu, in zanikajo deviško rojstvo Jezusa; zavračajo Pav-
la kot odpadnika od Postave.
Irenej poroča tudi o apokrifnem Evangeliju po Tomažu (imenova-
nem Filozof ali Izraelit ali Izmaelit),3 ki ima v Gelazijevem seznamu
apokrifov4 številko 3 in oznako: »evangelij pod imenom Tomaža, ki
ga uporabljajo manihejci, je apokrifen«. V njem dela čudeže že otrok
Jezus od svojega petega leta naprej: iz gline zgnete ptičke, ki potem
oživijo, in podobno.
Poleg teh evangelijev je moral tam obstajati še Evangelij po Barnabi,
ki ga najdemo v Gelazijevem seznamu apokrifov pod številko sedem:
»Evangelij pod imenom Barnabe je apokrifen.« Ali iz njega izvira
zgodba o Marijinem detinstvu, ki spominja deloma na apokrifni Ja-
kobov protoevangelij, deloma na prvo poglavje Evangelija po Luki, je
težko reči.
1 »V Etiopiji je bila, kot se zdi, uradnemu monofizitskemu krščanstvu za podlago
neka prejšnja judeokrščanska paradigma, kot sem lahko opazoval ob nekem
obisku v Adis Abebi ob prazniku epifanije: čaščenje Mojzesove skrinje zaveze
(tabot); semitski liturgični jezik; duhovniki, ki so prepevali psalme in plesali ob
spremljavi bobnov in trobent; poleg krsta obrezovanje, poleg nedelje sabat; in
končno posebni predpisi za post in prehrano (prepoved svinjine).« (Hans Küng,
Das Christentum, München-Zürich 2007, str. 197.)
2 adv. haer. 1, 26, 2; 3, 11, 7; 3, 21, 1; 5, 1, 3.
3 adv. haer. 1, 13, 1; da je razširjen pri gnostikih adv. haer. 1, 20, 1. Ta Evangelij po
Tomažu (Izraelitu) nima zveze s koptskim (in v fragmentih grškim) Evangelijem po
Tomažu (Dvojčku).
4 Apocrifi del Nuovo Testamento; a cura di Luigi Moraldi. Editori Associati, Tren-
to 1988, p. 18.
277
