Page 299 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 299
KOZMA AHA^I^
Po potrditvi pristnosti dela, ki sem ga opravil, je Urlich D. Oppitz
skupaj s Christophom Weismannom pripravil navedeni članek s
podrobnim opisom knjige; članek trenutno v rokopisu čaka na izda-
jo v Gutenberg-Jahrbuch 2014 ter v Stati inu obstati 2014. V nadaljevanju
zato izpuščam fizični opis knjige in opozarjam le na nekatere, za je-
zikoslovno in literarno stroko zanimivejše podrobnosti.
Knjižnica fundacije družine Seyfried sega v leta 1630–1632; obse-
ga tiske od 15. do 19. stoletja, namenjena pa je bila študentom te
fundacije. Slovenske in hrvaške knjige v njej so zelo malo rabljene,
vsaj v 16. stoletju pa so bile v rabi, kar se vidi po obrabi zapiral (pri
Articulih iz zelenega traku iz blaga, pri Cerkovni ordningi usnjena). Ker
so vsaj od začetka 17. stoletja dalje slovensko govoreči uporabniki
knjige malo verjetni, so za nas toliko bolj zanimivi rokopisni vpisi
neznane roke, morda prav prvotnega (edinega?) lastnika Bernarda
Steinerja.4 Gre za prilagoditev nekaj obrednih besedil, namenjenih
duhovniku in vernikom, tako da namesto množine vernikov, ki jih
predvideva originalna Trubarjeva predloga, besedilo ustreza eni sami
ženski vernici. Ker gre za prvo takšno besedilo v zgodovini slovenske-
ga jezika (če je seveda moje predvidevanje, da gre za glose, nastale v
16. stoletju ali na začetku 17. stoletja, pravilno), ga v nadaljevanju
navajam. Navedeni vpisi dokazujejo, kako pomemben segment upo-
rabnikov del slovenskih protestantskih piscev so bile ženske (prim.
tudi Ahačič 2007: 37).
Razmerje med Trubarjevim besedilom in popravki z roko je na
slednje. V levem stolpcu je podano natisnjeno besedilo, kjer so ozna-
čene tudi morebitne prečrtane črke. V desnem stolpcu je označeno
besedilo, kot ga predvidevajo popravki; vpisi z roko so okrepljeni. V
tretjem stolpcu sledi oznaka strani, kjer se besedilo nahaja v knjigi.
4 Lastnik knjige je naveden z vpisom M[agistro] Bernardino Stainero tradatur (»[ta
knjiga] naj se izroči magistru Bernard(in)u Stainerju«) na notranjem veznem listu.
Bernard Steiner je postal magister šele 10. avgusta 1569 (Oppitz in Weismann
2014), kar pomeni, da je bila Cerkovna ordninga v rabi še kar nekaj let po zaplembi.
Sicer ponuja Steinerjev življenjepis v kombinaciji z vpisi v izvod Cerkovne ordninge,
ki jih navajamo v nadaljevanju, odlično snov za nadaljnje raziskovanje.
297
Po potrditvi pristnosti dela, ki sem ga opravil, je Urlich D. Oppitz
skupaj s Christophom Weismannom pripravil navedeni članek s
podrobnim opisom knjige; članek trenutno v rokopisu čaka na izda-
jo v Gutenberg-Jahrbuch 2014 ter v Stati inu obstati 2014. V nadaljevanju
zato izpuščam fizični opis knjige in opozarjam le na nekatere, za je-
zikoslovno in literarno stroko zanimivejše podrobnosti.
Knjižnica fundacije družine Seyfried sega v leta 1630–1632; obse-
ga tiske od 15. do 19. stoletja, namenjena pa je bila študentom te
fundacije. Slovenske in hrvaške knjige v njej so zelo malo rabljene,
vsaj v 16. stoletju pa so bile v rabi, kar se vidi po obrabi zapiral (pri
Articulih iz zelenega traku iz blaga, pri Cerkovni ordningi usnjena). Ker
so vsaj od začetka 17. stoletja dalje slovensko govoreči uporabniki
knjige malo verjetni, so za nas toliko bolj zanimivi rokopisni vpisi
neznane roke, morda prav prvotnega (edinega?) lastnika Bernarda
Steinerja.4 Gre za prilagoditev nekaj obrednih besedil, namenjenih
duhovniku in vernikom, tako da namesto množine vernikov, ki jih
predvideva originalna Trubarjeva predloga, besedilo ustreza eni sami
ženski vernici. Ker gre za prvo takšno besedilo v zgodovini slovenske-
ga jezika (če je seveda moje predvidevanje, da gre za glose, nastale v
16. stoletju ali na začetku 17. stoletja, pravilno), ga v nadaljevanju
navajam. Navedeni vpisi dokazujejo, kako pomemben segment upo-
rabnikov del slovenskih protestantskih piscev so bile ženske (prim.
tudi Ahačič 2007: 37).
Razmerje med Trubarjevim besedilom in popravki z roko je na
slednje. V levem stolpcu je podano natisnjeno besedilo, kjer so ozna-
čene tudi morebitne prečrtane črke. V desnem stolpcu je označeno
besedilo, kot ga predvidevajo popravki; vpisi z roko so okrepljeni. V
tretjem stolpcu sledi oznaka strani, kjer se besedilo nahaja v knjigi.
4 Lastnik knjige je naveden z vpisom M[agistro] Bernardino Stainero tradatur (»[ta
knjiga] naj se izroči magistru Bernard(in)u Stainerju«) na notranjem veznem listu.
Bernard Steiner je postal magister šele 10. avgusta 1569 (Oppitz in Weismann
2014), kar pomeni, da je bila Cerkovna ordninga v rabi še kar nekaj let po zaplembi.
Sicer ponuja Steinerjev življenjepis v kombinaciji z vpisi v izvod Cerkovne ordninge,
ki jih navajamo v nadaljevanju, odlično snov za nadaljnje raziskovanje.
297
