Page 308 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 308
[TUDIJSKI VE^ERI
1575, ki so vsi izšli pod pokroviteljstvom vojvode Krištofa. Na takšne
drobne Trubarjeve manevre, kadar je imel namen doseči svoj cilj,
smo opozarjali že v zvezi z njegovimi odnosi do financerjev knjig
(Ahačič 2007: 56–62). Zato se nam ponuja naslednja interpretacija
nemškega besedila:
»Da pa posvečam tole knjigo Vaši knežji milosti [torej vojvodi
Ludviku Württemberškemu] in jo v njenem imenu izdajam, so pred-
vsem naslednji trije vzroki. Prvi je tale: po posebnih božjih ukrepih
in milostni naklonjenosti presvetlega visokorodnega krščanskega
kneza in gospoda, gospoda Krištofa, vojvode württemberškega in
teškega […] so se vse zgoraj navedene slovenske knjige natisnile v Tü-
bingenu (za časa interima v Nürnbergu in Schwäbisch Hallu natisa
zanje [torej za zgoraj omenjene knjige] niso hoteli dovoliti, niti natisa
prvega malega katekizma v rimah in napevih s pridigo o opravičenju
pred Bogom).«
Natisa po takšni interpretaciji gornjega besedila v Schwäbisch
Hallu torej niso dovolili, kar pa ne pomeni, da ga niso ilegalno izved-
li, Katekizem in Abecednik iz leta 1550 pa ne spadata med »zgoraj na-
vedene slovenske knjige«, torej med knjige, natisnjene v Tübingenu.
Moje sklepanje glede poteka dogodkov ob tisku prvih dveh slo-
venskih knjig bi bilo tako naslednje: Trubarju je bilo tiskanje uradno
onemogočeno zaradi prepovedi nadzornikov tako v Nürnbergu kot
v Schwäbisch Hallu. S Petrom Frentzem (tudi Frentius oziroma Fren-
tzius), tiskarjem v Schwäbisch Hallu, ter najverjetneje še z Mihaelom
Grätterjem (tudi Gretter), »krščanskim pridigarjem« v istem kraju,14
se je zato dogovoril, da bosta knjigi natisnjeni v njegovi delavnici v taj-
nosti ob Trubarjevi odsotnosti. To verjetno ni bilo posebno težko, saj
tiskarn praviloma niso pregledovali, Trubarjeva odsotnost pa je nevar-
nost, da bi kdo opazil, kaj se dogaja, še dodatno zmanjšala. Tudi če je v
Schwäbisch Hallu še kdo vedel za tak projekt (morda celo mestn a ob-
last), jih ni prav nič stalo, da so tak skrivni projekt dopustili, saj jih je
skrbelo predvsem, da se ne bi zamerili višjim oblastem. In če je projekt
14 V Schwäbisch Hallu je imel Trubar vsaj tri dokumentirane znance: župnika Mi-
haela Grätterja (Gretter), fizika Johanna Regula (Regulus) ter učitelja Jerneja
Holdenriedta (prim. Rajhman 1986: 19–20, 327).
306
1575, ki so vsi izšli pod pokroviteljstvom vojvode Krištofa. Na takšne
drobne Trubarjeve manevre, kadar je imel namen doseči svoj cilj,
smo opozarjali že v zvezi z njegovimi odnosi do financerjev knjig
(Ahačič 2007: 56–62). Zato se nam ponuja naslednja interpretacija
nemškega besedila:
»Da pa posvečam tole knjigo Vaši knežji milosti [torej vojvodi
Ludviku Württemberškemu] in jo v njenem imenu izdajam, so pred-
vsem naslednji trije vzroki. Prvi je tale: po posebnih božjih ukrepih
in milostni naklonjenosti presvetlega visokorodnega krščanskega
kneza in gospoda, gospoda Krištofa, vojvode württemberškega in
teškega […] so se vse zgoraj navedene slovenske knjige natisnile v Tü-
bingenu (za časa interima v Nürnbergu in Schwäbisch Hallu natisa
zanje [torej za zgoraj omenjene knjige] niso hoteli dovoliti, niti natisa
prvega malega katekizma v rimah in napevih s pridigo o opravičenju
pred Bogom).«
Natisa po takšni interpretaciji gornjega besedila v Schwäbisch
Hallu torej niso dovolili, kar pa ne pomeni, da ga niso ilegalno izved-
li, Katekizem in Abecednik iz leta 1550 pa ne spadata med »zgoraj na-
vedene slovenske knjige«, torej med knjige, natisnjene v Tübingenu.
Moje sklepanje glede poteka dogodkov ob tisku prvih dveh slo-
venskih knjig bi bilo tako naslednje: Trubarju je bilo tiskanje uradno
onemogočeno zaradi prepovedi nadzornikov tako v Nürnbergu kot
v Schwäbisch Hallu. S Petrom Frentzem (tudi Frentius oziroma Fren-
tzius), tiskarjem v Schwäbisch Hallu, ter najverjetneje še z Mihaelom
Grätterjem (tudi Gretter), »krščanskim pridigarjem« v istem kraju,14
se je zato dogovoril, da bosta knjigi natisnjeni v njegovi delavnici v taj-
nosti ob Trubarjevi odsotnosti. To verjetno ni bilo posebno težko, saj
tiskarn praviloma niso pregledovali, Trubarjeva odsotnost pa je nevar-
nost, da bi kdo opazil, kaj se dogaja, še dodatno zmanjšala. Tudi če je v
Schwäbisch Hallu še kdo vedel za tak projekt (morda celo mestn a ob-
last), jih ni prav nič stalo, da so tak skrivni projekt dopustili, saj jih je
skrbelo predvsem, da se ne bi zamerili višjim oblastem. In če je projekt
14 V Schwäbisch Hallu je imel Trubar vsaj tri dokumentirane znance: župnika Mi-
haela Grätterja (Gretter), fizika Johanna Regula (Regulus) ter učitelja Jerneja
Holdenriedta (prim. Rajhman 1986: 19–20, 327).
306
