Page 305 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 305
KOZMA AHA^I^
črk Katekizma in Abecednika iz leta 1550 ugotoviti, da ne inicialke ne
posameznih drugih razlikovalnih črk ne najdemo v nobenem tisku
Ulricha Morharta, pač pa jih z vsemi podrobnostmi lahko zasleduje-
mo na liniji tiskov iz delavnic, ki so jih vodili (kronološko, kot mojstri
in njihovi nasledniki) Thomas Anshelm (1516–1523, Hagenau) – Jo-
hann Setzer (1523–1532, Hagenau) – Peter Braubach (1536–1543,
Schwäbisch Hall) – Pankratius Queck (1543, Schwäbisch Hall) – Peter
Frentz (1543/1545–1553, Schwäbisch Hall).7 Braubach je imel sprva
tiskarno v mestu Schwäbisch Hall, po svojem odhodu v Frankfurt
(1540) jo je deloma prepustil svaku Quecku, tega pa je po njegovi
smrti (1543) nasledil Peter Frentz. Ta je bil sicer dolgoletni sodelavec
in učenec Petra Braubacha: do svoje smrti leta 1553 je v tiskarni v
Schwäbisch Hallu natisnil okrog 25 tiskov, za katere lahko z goto-
vostjo dokažemo provenienco (Claus 2013: 135).
Claus je po našem mnenju zbral podatke, ki ne dopuščajo nobe-
nega dvoma, da črke in inicialka L, uporabljene za tisk Katekizma in
Abecednika iz leta 1550, ne bi bile iz tiskarne Petra Frentza v Schwäbich
Hallu. Tam so bile črke in lesorez z inicialko L tako pred tiskom prvih
dveh slovenskih knjig kakor tudi po njem.
Na mestu je zato vprašanje, ali je bila knjiga kljub prepovedi natis-
njena v Schwäbisch Hallu, ali pa so črke za knjigo dejansko posodili
kam drugam. Toda kam? Če bi Trubar res upošteval prepoved, potem
bi morala inicialka in nekatere druge črke romati najverjetneje v delav-
nico Petra Braubacha v Frankfurt, ki je bila povezana s tiskarno v
Schwäbisch Hallu, a je bila tako s črkami kot z inicialkami dobro
opremljena – le težko si razumno razložimo, zakaj bi si samo za dve
knjigi izposojali, kar so že imeli. Prav tako bi bilo nerazumljivo, da bi
jih posojali iz Halla v Tübingen v Morhartovo tiskarno (in nato nazaj),
saj je imel tudi Morhart pri sebi vse potrebno, povezav med tema dve-
ma tiskarnama pa ne poznamo in jih zelo verjetno tudi ni bilo. Da bi
tiskal Trubar z izposojenimi črkami kje drugje, je še manj verjetno.
Vse torej kaže, da lahko tudi po širšem premisleku pritrdimo Clau
su (2013: 137) v sklepu, da je Trubar tiskal svoji prvi knjigi ne glede
na interim v mestu Schwäbisch Hall.
7 Prim. podatke o tiskarnah in tiskarjih v CERL 2013.
303
črk Katekizma in Abecednika iz leta 1550 ugotoviti, da ne inicialke ne
posameznih drugih razlikovalnih črk ne najdemo v nobenem tisku
Ulricha Morharta, pač pa jih z vsemi podrobnostmi lahko zasleduje-
mo na liniji tiskov iz delavnic, ki so jih vodili (kronološko, kot mojstri
in njihovi nasledniki) Thomas Anshelm (1516–1523, Hagenau) – Jo-
hann Setzer (1523–1532, Hagenau) – Peter Braubach (1536–1543,
Schwäbisch Hall) – Pankratius Queck (1543, Schwäbisch Hall) – Peter
Frentz (1543/1545–1553, Schwäbisch Hall).7 Braubach je imel sprva
tiskarno v mestu Schwäbisch Hall, po svojem odhodu v Frankfurt
(1540) jo je deloma prepustil svaku Quecku, tega pa je po njegovi
smrti (1543) nasledil Peter Frentz. Ta je bil sicer dolgoletni sodelavec
in učenec Petra Braubacha: do svoje smrti leta 1553 je v tiskarni v
Schwäbisch Hallu natisnil okrog 25 tiskov, za katere lahko z goto-
vostjo dokažemo provenienco (Claus 2013: 135).
Claus je po našem mnenju zbral podatke, ki ne dopuščajo nobe-
nega dvoma, da črke in inicialka L, uporabljene za tisk Katekizma in
Abecednika iz leta 1550, ne bi bile iz tiskarne Petra Frentza v Schwäbich
Hallu. Tam so bile črke in lesorez z inicialko L tako pred tiskom prvih
dveh slovenskih knjig kakor tudi po njem.
Na mestu je zato vprašanje, ali je bila knjiga kljub prepovedi natis-
njena v Schwäbisch Hallu, ali pa so črke za knjigo dejansko posodili
kam drugam. Toda kam? Če bi Trubar res upošteval prepoved, potem
bi morala inicialka in nekatere druge črke romati najverjetneje v delav-
nico Petra Braubacha v Frankfurt, ki je bila povezana s tiskarno v
Schwäbisch Hallu, a je bila tako s črkami kot z inicialkami dobro
opremljena – le težko si razumno razložimo, zakaj bi si samo za dve
knjigi izposojali, kar so že imeli. Prav tako bi bilo nerazumljivo, da bi
jih posojali iz Halla v Tübingen v Morhartovo tiskarno (in nato nazaj),
saj je imel tudi Morhart pri sebi vse potrebno, povezav med tema dve-
ma tiskarnama pa ne poznamo in jih zelo verjetno tudi ni bilo. Da bi
tiskal Trubar z izposojenimi črkami kje drugje, je še manj verjetno.
Vse torej kaže, da lahko tudi po širšem premisleku pritrdimo Clau
su (2013: 137) v sklepu, da je Trubar tiskal svoji prvi knjigi ne glede
na interim v mestu Schwäbisch Hall.
7 Prim. podatke o tiskarnah in tiskarjih v CERL 2013.
303
