Page 309 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 309
KOZMA AHA^I^
s skrivnim tiskom v Schwäbisch Hallu uspel, potem ga Trubar nikjer ne
izpostavlja predvsem zato, ker bi bilo res skrajno neprevidno opozarja-
ti oblastnike o svoji (in tiskarjevi) kršitvi interima in izrecne prepovedi.
Tak sklep rešuje tudi dilemo glede letnice izida Trubarjeve knjige.
Glede na neujemanje Trubarjevih izjav ob predpostavki, da je Katekizem
izšel v Tübingenu, je zato zgoraj navedeno mesto iz TT 1581–1582
delalo velike težave že Francetu Kidriču (1921: 301); Krištof je namreč
zasedel prestol šele po 6. novembru 1550, ko je umrl njegov predhod
nik Ulrik; potemtakem bi moral Katekizem iziti šele leta 1551, če bi
njegov tisk res omogočil vojvoda Krištof. Od dovoljenja do natisa je
moralo namreč preteči kar nekaj časa, dovoljenja za tisk Trubarjevih
del pa vojvoda Krištof zagotovo ne bi utegnil dati že v prvih dneh po
svojem imenovanju. Toda ne glede na pomisleke je ob predpostavki,
da sta prvi slovenski knjigi tiskani v Tübingenu, prevladalo mnenje,15
da tudi za izid Katekizma velja letnica iz Abecednika, torej 1550, saj bi
bilo nekoliko nenavadno, da Trubar na zgoraj omenjenem mestu v
TR 1561 ne bi dajal pravega podatka, ko pa jasno pravi, da je Katekizem
njegova prva knjiga, šele za njo pa navaja tudi Abecednik 1550. To
mnenje se je nato utemeljevalo z nekoliko za lase privlečenim skle-
pom, da je pač Krištof Trubarju pomagal, še preden je postal vojvoda
(in potemtakem tudi še preden se je seznanil leta 1553 s Petrom Pa-
vlom Vergerijem). To pa je zagotovo manj verjetno kot naša razlaga.
Če se torej ne bodo našli kaki novi viri, ki bi pojasnjevali novoodkrite
podatke o črkah – in močno dvomim, da se bodo – moramo kot kraj
tiska predvidevati Schwäbisch Hall, kot tiskarja pa Petra Frentza.
4. Jernei Skuryaniz
To nas vodi k naslednjemu razmišljanju, ki je seveda že bolj na
ravni ugibanj – a zato nič manj zanimivo. Če bi Primož Trubar s psev-
donimom Jernej Škrjanec v Katekizmu 1550 želel narediti poklon ti
15 Debato povzema in sklene Joka Žigon (1954: 331–334), Rupel v obeh izdajah
monografije (1962: 77, 1965: 84–85) o Trubarju takšno razlago sprejema, a se od
nje vidno distancira: »V zadnjih letih pa dajejo raziskovalci več vere Trubarjevemu
podatku in menijo […]«, kar se mu sicer precej redko zgodi.
307
s skrivnim tiskom v Schwäbisch Hallu uspel, potem ga Trubar nikjer ne
izpostavlja predvsem zato, ker bi bilo res skrajno neprevidno opozarja-
ti oblastnike o svoji (in tiskarjevi) kršitvi interima in izrecne prepovedi.
Tak sklep rešuje tudi dilemo glede letnice izida Trubarjeve knjige.
Glede na neujemanje Trubarjevih izjav ob predpostavki, da je Katekizem
izšel v Tübingenu, je zato zgoraj navedeno mesto iz TT 1581–1582
delalo velike težave že Francetu Kidriču (1921: 301); Krištof je namreč
zasedel prestol šele po 6. novembru 1550, ko je umrl njegov predhod
nik Ulrik; potemtakem bi moral Katekizem iziti šele leta 1551, če bi
njegov tisk res omogočil vojvoda Krištof. Od dovoljenja do natisa je
moralo namreč preteči kar nekaj časa, dovoljenja za tisk Trubarjevih
del pa vojvoda Krištof zagotovo ne bi utegnil dati že v prvih dneh po
svojem imenovanju. Toda ne glede na pomisleke je ob predpostavki,
da sta prvi slovenski knjigi tiskani v Tübingenu, prevladalo mnenje,15
da tudi za izid Katekizma velja letnica iz Abecednika, torej 1550, saj bi
bilo nekoliko nenavadno, da Trubar na zgoraj omenjenem mestu v
TR 1561 ne bi dajal pravega podatka, ko pa jasno pravi, da je Katekizem
njegova prva knjiga, šele za njo pa navaja tudi Abecednik 1550. To
mnenje se je nato utemeljevalo z nekoliko za lase privlečenim skle-
pom, da je pač Krištof Trubarju pomagal, še preden je postal vojvoda
(in potemtakem tudi še preden se je seznanil leta 1553 s Petrom Pa-
vlom Vergerijem). To pa je zagotovo manj verjetno kot naša razlaga.
Če se torej ne bodo našli kaki novi viri, ki bi pojasnjevali novoodkrite
podatke o črkah – in močno dvomim, da se bodo – moramo kot kraj
tiska predvidevati Schwäbisch Hall, kot tiskarja pa Petra Frentza.
4. Jernei Skuryaniz
To nas vodi k naslednjemu razmišljanju, ki je seveda že bolj na
ravni ugibanj – a zato nič manj zanimivo. Če bi Primož Trubar s psev-
donimom Jernej Škrjanec v Katekizmu 1550 želel narediti poklon ti
15 Debato povzema in sklene Joka Žigon (1954: 331–334), Rupel v obeh izdajah
monografije (1962: 77, 1965: 84–85) o Trubarju takšno razlago sprejema, a se od
nje vidno distancira: »V zadnjih letih pa dajejo raziskovalci več vere Trubarjevemu
podatku in menijo […]«, kar se mu sicer precej redko zgodi.
307
