Page 313 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 313
MARKO KER[EVAN
– posledice prve svetovne vojne, poraza in ponižanja Nemčije
(»Versailles«),
– velika ekonomska kriza (1929),
– zatrtje poizkusov komunistično-socialistične revolucije, frustri-
ranost in razdeljenost marksističnega delavskega gibanja socialdemo-
kratske in komunistične usmeritve,
– politična nestabilnost, povezana z vsem prej navedenim v raz
merah komaj vzpostavljene (Weimarske) republike po nasilnem kon-
cu monarhije,
– značilna nemška duhovna klima tega obdobja (ki odmeva npr.
v naslovu znanega Lukácsevega dela Razkroj uma in njegovi analizi,
pa v pesimističnih tonih Webrovih zadnjih spisov, kjer govori o usodi
(nemškega naroda), o demonih, ki vlečejo niti življenja vsakega posa-
meznika …, da ostanem pri avtorjih in delih, ki jih sociologi najbolj
poznamo).
Različne teorije o bistvu in vzrokih nemškega fašizma oziroma
nacizma navedeno na različne načine upoštevajo in povezujejo (ali
spregledujejo). Tokrat se z različnimi teorijami in opredelitvami ter z
njimi povezanim vprašanjem o širini in aktualnosti tega pojava onkraj
nemškega prostora in časa ne bomo ukvarjali.2 Omejili se bomo na
religiozni vidik nemškega nacionalsocializma v obravnavanem ob-
dobju.
Ne smemo pozabiti na kvantitativna razmerja. Hitler in nacional-
socialisti so pred prevzemom oblasti leta 1933 dobivali po letu 1930
okrog tretjine glasov volivcev (največ na prvih volitvah leta 1932, in
sicer 37 % ); na zadnjih volitvah, že po prevzemu oblasti in nasilnih
ukrepih proti opoziciji leta 1933 pa 43 % . Dobro tretjino glasov so
vseskozi dobivali v seštevku socialisti in komunisti (na zadnjih volit
vah še 18 % in 12 %). Nikakor torej ni mogoče delati enačaja med na-
cisti in Nemci tistega časa! Po drugi strani pa iste številke seveda
2 O fašizmu, nemškem nacionalsocializmu in Hitlerju še posebej obstaja že ogromno
zgodovinopisne, biografske in teoretizirajoče literature različnih usmeritev. Med
deli v slovenščini naj spomnim samo na sveži prevod obsežnega dela zgodovinarja
Iana Kershava: Hitler. Ljubljana: Cankarjeva založba 2013, med teoretskimi deli
pa na izvrsten kritičen pregled različnih teorij o fašizmu/nacizmu v delu Mladena
Dolarja: Struktura fašističnega gospostva. Ljubljana 1982.
311
– posledice prve svetovne vojne, poraza in ponižanja Nemčije
(»Versailles«),
– velika ekonomska kriza (1929),
– zatrtje poizkusov komunistično-socialistične revolucije, frustri-
ranost in razdeljenost marksističnega delavskega gibanja socialdemo-
kratske in komunistične usmeritve,
– politična nestabilnost, povezana z vsem prej navedenim v raz
merah komaj vzpostavljene (Weimarske) republike po nasilnem kon-
cu monarhije,
– značilna nemška duhovna klima tega obdobja (ki odmeva npr.
v naslovu znanega Lukácsevega dela Razkroj uma in njegovi analizi,
pa v pesimističnih tonih Webrovih zadnjih spisov, kjer govori o usodi
(nemškega naroda), o demonih, ki vlečejo niti življenja vsakega posa-
meznika …, da ostanem pri avtorjih in delih, ki jih sociologi najbolj
poznamo).
Različne teorije o bistvu in vzrokih nemškega fašizma oziroma
nacizma navedeno na različne načine upoštevajo in povezujejo (ali
spregledujejo). Tokrat se z različnimi teorijami in opredelitvami ter z
njimi povezanim vprašanjem o širini in aktualnosti tega pojava onkraj
nemškega prostora in časa ne bomo ukvarjali.2 Omejili se bomo na
religiozni vidik nemškega nacionalsocializma v obravnavanem ob-
dobju.
Ne smemo pozabiti na kvantitativna razmerja. Hitler in nacional-
socialisti so pred prevzemom oblasti leta 1933 dobivali po letu 1930
okrog tretjine glasov volivcev (največ na prvih volitvah leta 1932, in
sicer 37 % ); na zadnjih volitvah, že po prevzemu oblasti in nasilnih
ukrepih proti opoziciji leta 1933 pa 43 % . Dobro tretjino glasov so
vseskozi dobivali v seštevku socialisti in komunisti (na zadnjih volit
vah še 18 % in 12 %). Nikakor torej ni mogoče delati enačaja med na-
cisti in Nemci tistega časa! Po drugi strani pa iste številke seveda
2 O fašizmu, nemškem nacionalsocializmu in Hitlerju še posebej obstaja že ogromno
zgodovinopisne, biografske in teoretizirajoče literature različnih usmeritev. Med
deli v slovenščini naj spomnim samo na sveži prevod obsežnega dela zgodovinarja
Iana Kershava: Hitler. Ljubljana: Cankarjeva založba 2013, med teoretskimi deli
pa na izvrsten kritičen pregled različnih teorij o fašizmu/nacizmu v delu Mladena
Dolarja: Struktura fašističnega gospostva. Ljubljana 1982.
311
