Page 314 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 314
[TUDIJSKI VE^ERI
govore, da pri NS ni šlo za ozko zarotniško ali oblastno kliko: pred
prevzemom oblasti je NSDAP (Nazionalsozialistische Deutsche Ar
beiterpartei, Nacionalsocialistična nemška delavska stranka) štela
okrog milijon članov (pri več kot 60 milijonih prebivalcev), do konca
vojne je število naraslo na 6–7 milijonov.
Čeprav se bomo omejili le na religiozni vidik nemškega nacional-
socializma, je zaradi umestitve/okvira našega prikaza seveda treba
spomniti, za kaj se je nacionalsocializem imel in kot kaj se je sam
predstavljal (v svojih dokumentih, nastopih svojih glasnikov, ne na-
zadnje in najprej v Hitlerjevi knjigi Mein Kampf 3).
Predstavljal se je kot narodno-politično gibanje. Hitler je v Mein
Kampfu (Moj boj) in pozneje večkrat poudaril, da se nima za verskega
reformatorja, ampak za političnega voditelja. Cilj NSDAP je mobili-
zacija Nemcev za to, da jim je/bo Nemčija in nemški narod »najprej«
in »nad vsem«. Bojuje se in bojevala se bo za odpravo krivic in poni-
žanja Nemčije (proti določilom mirovne pogodbe v Versaillesu), za
ozemeljsko, materialno in duhovno osvoboditev Nemcev; poseben
vidik te osvoboditve je osvoboditev od tujega in mednarodnega kapi-
tala, ki izkorišča in izčrpava Nemce in Nemčijo. Bojuje se za razširitev
in zagotovitev življenjskega prostora nemškemu narodu (in to na
ozemlju Rusije in slovanskega Vzhoda, ki je – seveda – nekoč že bilo
v posesti Germanov, Gotov itd.).
Pogoj za uspešnost te mobilizacije in usmeritve (navzven) je ustre-
zna usmeritev in mobilizacija navznoter: za notranji preporod in
očiščenje nemškega naroda vsega, kar ga od znotraj slabi in ovira. To
pa naj bi bilo:
– nerešeno socialno vprašanje, brezposelnost, stiske in bedne živ
ljenjske razmere delavskih in srednjih slojev,
3 Ponatisi Hitlerjevega dela so v Nemčiji prepovedani, tako da mi je bilo delo v tisku
dostopno le preko obsežnih povzetkov in odlomkov v zbirkah dokumentov in
virov (glej op.4). Zanimivo, da je delo v večjem delu mogoče prebrati v prirejenem
prevodu, ki je izšel leta 1990 v Beogradu, opremljen z obsežnim polemičnim in
za takratne jugoslovanske razmere aktualiziranim komentarjem prevajalca in
prireditelja Radomirja Smiljanića (mimogrede: s strupenimi komentarji na račun
takratnega »slovenskega nacionalizma«, ki da je pravzaprav slika fašizma na
pohodu) pod naslovom Enciklopedija demonije: Majn Kampf Adolfa Hitlerja danas
(1.del). Beograd: AIZ Dosije.
312
govore, da pri NS ni šlo za ozko zarotniško ali oblastno kliko: pred
prevzemom oblasti je NSDAP (Nazionalsozialistische Deutsche Ar
beiterpartei, Nacionalsocialistična nemška delavska stranka) štela
okrog milijon članov (pri več kot 60 milijonih prebivalcev), do konca
vojne je število naraslo na 6–7 milijonov.
Čeprav se bomo omejili le na religiozni vidik nemškega nacional-
socializma, je zaradi umestitve/okvira našega prikaza seveda treba
spomniti, za kaj se je nacionalsocializem imel in kot kaj se je sam
predstavljal (v svojih dokumentih, nastopih svojih glasnikov, ne na-
zadnje in najprej v Hitlerjevi knjigi Mein Kampf 3).
Predstavljal se je kot narodno-politično gibanje. Hitler je v Mein
Kampfu (Moj boj) in pozneje večkrat poudaril, da se nima za verskega
reformatorja, ampak za političnega voditelja. Cilj NSDAP je mobili-
zacija Nemcev za to, da jim je/bo Nemčija in nemški narod »najprej«
in »nad vsem«. Bojuje se in bojevala se bo za odpravo krivic in poni-
žanja Nemčije (proti določilom mirovne pogodbe v Versaillesu), za
ozemeljsko, materialno in duhovno osvoboditev Nemcev; poseben
vidik te osvoboditve je osvoboditev od tujega in mednarodnega kapi-
tala, ki izkorišča in izčrpava Nemce in Nemčijo. Bojuje se za razširitev
in zagotovitev življenjskega prostora nemškemu narodu (in to na
ozemlju Rusije in slovanskega Vzhoda, ki je – seveda – nekoč že bilo
v posesti Germanov, Gotov itd.).
Pogoj za uspešnost te mobilizacije in usmeritve (navzven) je ustre-
zna usmeritev in mobilizacija navznoter: za notranji preporod in
očiščenje nemškega naroda vsega, kar ga od znotraj slabi in ovira. To
pa naj bi bilo:
– nerešeno socialno vprašanje, brezposelnost, stiske in bedne živ
ljenjske razmere delavskih in srednjih slojev,
3 Ponatisi Hitlerjevega dela so v Nemčiji prepovedani, tako da mi je bilo delo v tisku
dostopno le preko obsežnih povzetkov in odlomkov v zbirkah dokumentov in
virov (glej op.4). Zanimivo, da je delo v večjem delu mogoče prebrati v prirejenem
prevodu, ki je izšel leta 1990 v Beogradu, opremljen z obsežnim polemičnim in
za takratne jugoslovanske razmere aktualiziranim komentarjem prevajalca in
prireditelja Radomirja Smiljanića (mimogrede: s strupenimi komentarji na račun
takratnega »slovenskega nacionalizma«, ki da je pravzaprav slika fašizma na
pohodu) pod naslovom Enciklopedija demonije: Majn Kampf Adolfa Hitlerja danas
(1.del). Beograd: AIZ Dosije.
312
