Page 32 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 32
RAZPRAVE, [TUDIJE
bila nato čez tri dni, 30. novembra, tudi prezentirana.31 V prvem je
Njegovo cesarsko veličanstvo ljubljanskemu škofu Petru pl. Seebachu
zapovedalo, naj Trubarja natančno izpraša in mu o vsem pošlje teme-
ljito poročilo, v drugem pa je bilo deželnim odbornikom zaukazano,
naj pošljejo Trubarja pred škofa Petra, da izpriča, kaj veruje, uči in
pridiga. Oba ukaza sta bila reakcija na strupeno ovadbo škofa Seeba-
cha, ki jo je slednji poslal cesarju zoper Juričiča, Tulščaka in Trubarja:
v njej se je ljubljanski škof z nič kaj laskavimi besedami pritoževal, da
omenjeni nasprotujejo katoliški veri in da se moreta iz tega roditi
zgolj punt ter prelivanje krvi. Zato naj se da te duhovne zapreti, poleg
njih pa še kranjskega pridigarja Gašperja Rokavca, Jurija Mačka in
Jurija Stradiota, zlasti pa je treba poskrbeti, da se spravi za rešetke
podjetnega Matijo Klombnerja, ki da je kar nič manj kot »učitelj na-
vedenih idiotov«. Škof, ki je Trubarja, Tulščaka in Juričiča obrekel, da
so »prepirljivi, sektarski, uporniški in neizobraženi ter svojemu du-
hovnemu predstojniku [tj. ljubljanskemu škofu Seebachu] neposluš-
ni in uporni možje ter predikanti,«32 je cesarju poročal »pod spovedno
molčečnostjo«, kajti v nasprotnem primeru naj bi šlo njemu in nje-
govim duhovnikom za glavo, ker so luterani v Ljubljani menda vpili:
»Če bo Primož Trubar iz Ljubljane pregnan, bomo vse menihe in
duhovne pobili.«33
Cesar se je na ovadbo škofa Seebacha 30. julija 156234 odzval s
tremi ukazi, ki so v Ljubljano prispeli 12. avgusta istega leta: omenje-
nih sedem protestantov da je treba spraviti na hladno, deželni odbor-
niki jih ne smejo ščititi, ljubljanski mestni svet pa naj prepove prote-
stantske pridige v cerkvi sv. Margarete v Ljubljani. Seveda deželni
stanovi niso potrebovali veliko časa, da so ugotovili, kdo je resnični
pobudnik teh ukrepov. Nato so spisali obsežno pritožbo,35 ki so jo
21. avgusta istega leta poslali iz Ljubljane. V prizivu so zatrjevali, da
je nekdo Njegovo veličanstvo o celi zadevi »napačno poučil«. Čeprav
31 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 28. nov. 1562); J. Rajhman, n. d., 142, 144.
32 Theodor Elze, Primus Trubers Briefe, Tübingen 1897, 199.
33 Mirko Rupel, Primož Trubar, življenje in delo, Ljubljana 1962, 149
34 N. m; primerjaj Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 28. november 1562);
J. Rajhman, n. d., 142, 144.
35 T. Elze, n. d., 199–208.
30
bila nato čez tri dni, 30. novembra, tudi prezentirana.31 V prvem je
Njegovo cesarsko veličanstvo ljubljanskemu škofu Petru pl. Seebachu
zapovedalo, naj Trubarja natančno izpraša in mu o vsem pošlje teme-
ljito poročilo, v drugem pa je bilo deželnim odbornikom zaukazano,
naj pošljejo Trubarja pred škofa Petra, da izpriča, kaj veruje, uči in
pridiga. Oba ukaza sta bila reakcija na strupeno ovadbo škofa Seeba-
cha, ki jo je slednji poslal cesarju zoper Juričiča, Tulščaka in Trubarja:
v njej se je ljubljanski škof z nič kaj laskavimi besedami pritoževal, da
omenjeni nasprotujejo katoliški veri in da se moreta iz tega roditi
zgolj punt ter prelivanje krvi. Zato naj se da te duhovne zapreti, poleg
njih pa še kranjskega pridigarja Gašperja Rokavca, Jurija Mačka in
Jurija Stradiota, zlasti pa je treba poskrbeti, da se spravi za rešetke
podjetnega Matijo Klombnerja, ki da je kar nič manj kot »učitelj na-
vedenih idiotov«. Škof, ki je Trubarja, Tulščaka in Juričiča obrekel, da
so »prepirljivi, sektarski, uporniški in neizobraženi ter svojemu du-
hovnemu predstojniku [tj. ljubljanskemu škofu Seebachu] neposluš-
ni in uporni možje ter predikanti,«32 je cesarju poročal »pod spovedno
molčečnostjo«, kajti v nasprotnem primeru naj bi šlo njemu in nje-
govim duhovnikom za glavo, ker so luterani v Ljubljani menda vpili:
»Če bo Primož Trubar iz Ljubljane pregnan, bomo vse menihe in
duhovne pobili.«33
Cesar se je na ovadbo škofa Seebacha 30. julija 156234 odzval s
tremi ukazi, ki so v Ljubljano prispeli 12. avgusta istega leta: omenje-
nih sedem protestantov da je treba spraviti na hladno, deželni odbor-
niki jih ne smejo ščititi, ljubljanski mestni svet pa naj prepove prote-
stantske pridige v cerkvi sv. Margarete v Ljubljani. Seveda deželni
stanovi niso potrebovali veliko časa, da so ugotovili, kdo je resnični
pobudnik teh ukrepov. Nato so spisali obsežno pritožbo,35 ki so jo
21. avgusta istega leta poslali iz Ljubljane. V prizivu so zatrjevali, da
je nekdo Njegovo veličanstvo o celi zadevi »napačno poučil«. Čeprav
31 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 28. nov. 1562); J. Rajhman, n. d., 142, 144.
32 Theodor Elze, Primus Trubers Briefe, Tübingen 1897, 199.
33 Mirko Rupel, Primož Trubar, življenje in delo, Ljubljana 1962, 149
34 N. m; primerjaj Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 28. november 1562);
J. Rajhman, n. d., 142, 144.
35 T. Elze, n. d., 199–208.
30
