Page 29 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 29
JONATAN VINKLER
pismo, ki ga je Trubar pisal deželnemu oskrbniku in kranjskim de-
želnim odbornikom, in sicer je pismo datirano v Ljubljani, 29. okto-
bra 1564. Trubar je tedaj vedel, da so njegovi dotedanji verski pod-
porniki (ki pa so morda to bili, ker so gradili svoj lastni politični
projekt – večje politične privilegije napram deželnemu knezu –;
slednje ni bilo v obdobju »medvladja« oz. pred poklonitvijo novemu
deželnemu knezu oz. kralju za plemstvo v srednji Evropi, npr. za češko
ali madžarsko, nič neobičajnega) pokleknili pred ukazom deželnega
kneza Karla, ki je kranjskim deželnim stanovom 6. septembra 1564
zapovedal, naj Trubarjevega cerkvenega reda nikar ne izdajajo na
lastno pest, kajti to bi glede na določila Augsburškega verskega miru
pomenilo neposredno kršitev deželnoknežjega regala. Zato jim je
pisal:
Drugič, kar zadeva knežji ukaz, odkritosrčno svetujem, da se naj
njegovi knežji milosti o tiskanem cerkvenem redu povsem in resnično
poroča, da ga nisem spisal [slednje je bila glede na deželno- in držav-
nopravni referenčni okvir, dan z augsburško versko pomiritvijo,
pravzaprav zgolj retorična figura; op. J. V.], temveč da sem samo pre-
vedel württemberški cerkveni red in examen theologicum Filipa
Melanchthona, da sem posvetil knjigo častitim deželnim stanovom
na Kranjskem, in da je vsa knjiga, vendar brez naslova in posvetila,
že tiskana, in sicer v tristo izvodih. In ker naj bi vsaka cerkev, naj bo
prava ali kriva (nismo s krivimi, krivičnimi, zapeljivimi in novimi),
vedela, kako naj ravna poleg pridige v vseh členih vere, z delitvijo
svetih zakramentov, s prošnjo, molitvijo, priprošnjo in zahvalo, prav
tako, kako naj ravna s šolami, poklicem cerkvenih služabnikov, prav
tako, kako se naj vede pri bolnikih, zapornikih in umirajočih ter
pogrebih, imeti mora in naj ima svoje obredje in pravila; zato so mno-
gi nagovarjali tudi našega pridigarja, potem ko imajo v svojem jeziku
vsa kraljestva, kneževine, dežele, mesta in župnije tiskan cerkveni red,
da tudi on prevede cerkveni red, ki bo podoben povsem nauku in
obredju z drugimi po augsburški veroizpovedi. To je tudi storil in je
vdano pripravljen, pred častitimi deželnimi stanovi, kakor tudi pred
vsemi bogaboječimi, dati račun. Kjer kaj nasprotuje božji besedi, ki
so jo zapisali preroki in apostoli, bo to ustno in pisno preklical in
pristane, da ga bo njegova knežja svetlost in mi kaznovali in ga izgna-
27
pismo, ki ga je Trubar pisal deželnemu oskrbniku in kranjskim de-
želnim odbornikom, in sicer je pismo datirano v Ljubljani, 29. okto-
bra 1564. Trubar je tedaj vedel, da so njegovi dotedanji verski pod-
porniki (ki pa so morda to bili, ker so gradili svoj lastni politični
projekt – večje politične privilegije napram deželnemu knezu –;
slednje ni bilo v obdobju »medvladja« oz. pred poklonitvijo novemu
deželnemu knezu oz. kralju za plemstvo v srednji Evropi, npr. za češko
ali madžarsko, nič neobičajnega) pokleknili pred ukazom deželnega
kneza Karla, ki je kranjskim deželnim stanovom 6. septembra 1564
zapovedal, naj Trubarjevega cerkvenega reda nikar ne izdajajo na
lastno pest, kajti to bi glede na določila Augsburškega verskega miru
pomenilo neposredno kršitev deželnoknežjega regala. Zato jim je
pisal:
Drugič, kar zadeva knežji ukaz, odkritosrčno svetujem, da se naj
njegovi knežji milosti o tiskanem cerkvenem redu povsem in resnično
poroča, da ga nisem spisal [slednje je bila glede na deželno- in držav-
nopravni referenčni okvir, dan z augsburško versko pomiritvijo,
pravzaprav zgolj retorična figura; op. J. V.], temveč da sem samo pre-
vedel württemberški cerkveni red in examen theologicum Filipa
Melanchthona, da sem posvetil knjigo častitim deželnim stanovom
na Kranjskem, in da je vsa knjiga, vendar brez naslova in posvetila,
že tiskana, in sicer v tristo izvodih. In ker naj bi vsaka cerkev, naj bo
prava ali kriva (nismo s krivimi, krivičnimi, zapeljivimi in novimi),
vedela, kako naj ravna poleg pridige v vseh členih vere, z delitvijo
svetih zakramentov, s prošnjo, molitvijo, priprošnjo in zahvalo, prav
tako, kako naj ravna s šolami, poklicem cerkvenih služabnikov, prav
tako, kako se naj vede pri bolnikih, zapornikih in umirajočih ter
pogrebih, imeti mora in naj ima svoje obredje in pravila; zato so mno-
gi nagovarjali tudi našega pridigarja, potem ko imajo v svojem jeziku
vsa kraljestva, kneževine, dežele, mesta in župnije tiskan cerkveni red,
da tudi on prevede cerkveni red, ki bo podoben povsem nauku in
obredju z drugimi po augsburški veroizpovedi. To je tudi storil in je
vdano pripravljen, pred častitimi deželnimi stanovi, kakor tudi pred
vsemi bogaboječimi, dati račun. Kjer kaj nasprotuje božji besedi, ki
so jo zapisali preroki in apostoli, bo to ustno in pisno preklical in
pristane, da ga bo njegova knežja svetlost in mi kaznovali in ga izgna-
27
