Page 34 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 34
RAZPRAVE, [TUDIJE
dobi izključno po zaslugi Jezusa Kristusa. In: Ali izpoveduje Augsbur-
ško veroizpoved.40 Odgovori na ta vprašanja niso ohranjeni, so pa
tisti, ki jih je Trubar izrekel na drugem zaslišanju 20. decembra 1562,
ko je odgovarjal na obtožbe, ki so zastran njega prispele do cesarja.41
Nazadnje se je zgodilo tako, kot je Trubar napisal v pismu Ivanu
baronu Ungnadu že pred zaslišanjem:
»Hvala Bogu, da se zaradi tega nič ne bojim, kajti o vseh krščanskih
naukih, ki jih znam dokazati in braniti z jasnimi izreki iz Svetega
pisma, sem že pridigal in pisal, da bom, kakor upam, s pomočjo in
milostjo Vsemogočnega častno prebil to preizkušnjo.«42
Superintendent kranjskih protestantov je smelo pripoznal lastno
izpovedovanje creda »prave, stare vere krščanske«, kot ga podaja Augs
burška veroizpoved, toda s tem v zadevi nikakor ni bila izrečena
zadnja beseda. Kajti tokrat so bili za razliko od škofa Seebacha, ki je
poskrbel za začetek gonje proti Trubarju, v naletu odločni kranjski
deželni stanovi: ko je namreč ljubljanski škof spravljal skupaj poroči-
lo o zaslišanju, so tudi stanovi prijeli v roke pero. In so 27. decembra
156243 v Ljubljani sestavili dolgo pisanje in v njem vzeli najvišjega
duhovnega pastirja Ljubljanske škofije krepko na piko. Med drugim
so ga obdolžili tudi tako strahotne nečednosti celo za dostojanstve-
nika njegovega kova, da živi z žensko, in to z že omoženo damo, ki
da jo je škof kar za gotove novce kupil od njenega soproga.44 Da bi
njihovo pisanje res prispelo v roke »najvišje avtoritete«, so se s pismom
priglasili tudi pri cesarjevem tajniku Ivanu Kobenclu ter mu »v spod-
budo«, in ker da bo »imel zastran te reči dosti truda s pisanjem«,
40 T. Elze, n. d., 300–302, tudi Theodor Elze, Die Superintendenten der evangelischen
Kirche in Krain während der sechzehnten Jahrhunderts, Wien 1863, 16, 17.
41 N. d., 303–306.
42 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 28. november 1562); J. Rajhman, n. d.,
142, 145.
43 T. Elze, Primus Trubers Briefe, 307–315.
44 Na slednje je Trubar bržda diskretno namignil že pred zaslišanjem pred škofom
Seebachom, v poročilu oblastnikom ob vrnitvi v Ljubljano (17. junija 1562). Tam
je prebrati: »Nasprotno naj se da gospod škof s svojo duhovščino tudi od jasne
Božje besede poučiti in naj razvade, javna malikovanja in romanja, vsa pohujšanja,
nečistovanja v svojem okrožju in dušnem pastirstvu pri vseh odpravi.« J. Rajhman,
n. d., 115, 117.
32
dobi izključno po zaslugi Jezusa Kristusa. In: Ali izpoveduje Augsbur-
ško veroizpoved.40 Odgovori na ta vprašanja niso ohranjeni, so pa
tisti, ki jih je Trubar izrekel na drugem zaslišanju 20. decembra 1562,
ko je odgovarjal na obtožbe, ki so zastran njega prispele do cesarja.41
Nazadnje se je zgodilo tako, kot je Trubar napisal v pismu Ivanu
baronu Ungnadu že pred zaslišanjem:
»Hvala Bogu, da se zaradi tega nič ne bojim, kajti o vseh krščanskih
naukih, ki jih znam dokazati in braniti z jasnimi izreki iz Svetega
pisma, sem že pridigal in pisal, da bom, kakor upam, s pomočjo in
milostjo Vsemogočnega častno prebil to preizkušnjo.«42
Superintendent kranjskih protestantov je smelo pripoznal lastno
izpovedovanje creda »prave, stare vere krščanske«, kot ga podaja Augs
burška veroizpoved, toda s tem v zadevi nikakor ni bila izrečena
zadnja beseda. Kajti tokrat so bili za razliko od škofa Seebacha, ki je
poskrbel za začetek gonje proti Trubarju, v naletu odločni kranjski
deželni stanovi: ko je namreč ljubljanski škof spravljal skupaj poroči-
lo o zaslišanju, so tudi stanovi prijeli v roke pero. In so 27. decembra
156243 v Ljubljani sestavili dolgo pisanje in v njem vzeli najvišjega
duhovnega pastirja Ljubljanske škofije krepko na piko. Med drugim
so ga obdolžili tudi tako strahotne nečednosti celo za dostojanstve-
nika njegovega kova, da živi z žensko, in to z že omoženo damo, ki
da jo je škof kar za gotove novce kupil od njenega soproga.44 Da bi
njihovo pisanje res prispelo v roke »najvišje avtoritete«, so se s pismom
priglasili tudi pri cesarjevem tajniku Ivanu Kobenclu ter mu »v spod-
budo«, in ker da bo »imel zastran te reči dosti truda s pisanjem«,
40 T. Elze, n. d., 300–302, tudi Theodor Elze, Die Superintendenten der evangelischen
Kirche in Krain während der sechzehnten Jahrhunderts, Wien 1863, 16, 17.
41 N. d., 303–306.
42 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 28. november 1562); J. Rajhman, n. d.,
142, 145.
43 T. Elze, Primus Trubers Briefe, 307–315.
44 Na slednje je Trubar bržda diskretno namignil že pred zaslišanjem pred škofom
Seebachom, v poročilu oblastnikom ob vrnitvi v Ljubljano (17. junija 1562). Tam
je prebrati: »Nasprotno naj se da gospod škof s svojo duhovščino tudi od jasne
Božje besede poučiti in naj razvade, javna malikovanja in romanja, vsa pohujšanja,
nečistovanja v svojem okrožju in dušnem pastirstvu pri vseh odpravi.« J. Rajhman,
n. d., 115, 117.
32
