Page 28 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 28
RAZPRAVE, [TUDIJE
dva jezika njih podložniki in tudi Turki, njihovi sosedje, ter bodo s
tem več miru od Turka dosegli ko s svojimi sulicami in puškami …27
Trubar svojemu visokorodnemu naslovniku seveda ni mogel iz-
staviti numerične napovedi, za koliko sabelj, mož, konj in topov za-
leže en biblični prevod v hrvaščino, bil pa je zagotovo prepričan, da
more dovolj razširjen in celovit poduk v »pravi krščanski veri« tudi
na jugu Balkana sčasoma prinesti obrat politične situacije, kajti
verska »peta kolona« naj bi imela moč učinkovito od znotraj navr-
tati Osmansko cesarstvo. In slednje je bila tudi za modrokrvneže, ki
so podpirali Trubarjevo slovstveno podjetje, »ponudba, ki se je ne
more zavrniti«.28
*
Trubar pred sestavitvijo Cerkovne ordninge ni bil brez izkušenj z
institucionalnim organiziranjem cerkvenega življenja. Izpod njegovih
rok je namreč junija ali julija 1553 prišel kratki cerkveni red za Kemp-
ten,29 kjer je takrat služboval. Toda zastran Cerkovne ordninge je bil
zastavek povsem drugačen: ni šlo samo za nekajodstavčno navodilo
o cerkvenem nauku, zakramentu in drugem obredju, nedeljah, praz
nikih in večernicah …, temveč za celovito knjigo besedil, ki so marsi-
kje prestopala na področje deželnih postav. Takisto Cerkovna ordninga
ni bila mišljena kot tekst v protestantskem referenčnem okolju, kot
je bilo to v Kemptenu, temveč v okolju z versko mešanim, toda ve-
činskim katoliškim prebivalstvom in celo katoliškim deželnim kne-
zom, pri čemer pa realni politični nosilci deželnih relacij do »cerkve
slovenskega jezika« niso bili eksplicitno določeni, zagotovo pa to ni
mogel niti želel biti katoliški deželni knez. Zato se zastavlja vprašanje,
kako je Trubar politično sploh menil izpeljati ta zahteven projekt (pri
tem se ne kaže dotikati večkrat obravnavane teme nesoglasij na Nem-
škem: Andreae …). Morda odgovor na zastavljeno enigmo podaja
27 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, Ljubljana 1986, 68, 69. Podobno tudi v
pismu nadvojvodi Maksimilijanu 27. julija 1560; glej J. Rajhman, n. d., 75, 77.
28 Več v: J. Vinkler, Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje, Ljubljana 2011, Disserta-
tiones 17, Digitalna knjižnica, 83–100; dostopno na: http://www.pei.si/Sifranti/
StaticPage.aspx?id=79.
29 J. Rajhman, n. d., 303–308.
26
dva jezika njih podložniki in tudi Turki, njihovi sosedje, ter bodo s
tem več miru od Turka dosegli ko s svojimi sulicami in puškami …27
Trubar svojemu visokorodnemu naslovniku seveda ni mogel iz-
staviti numerične napovedi, za koliko sabelj, mož, konj in topov za-
leže en biblični prevod v hrvaščino, bil pa je zagotovo prepričan, da
more dovolj razširjen in celovit poduk v »pravi krščanski veri« tudi
na jugu Balkana sčasoma prinesti obrat politične situacije, kajti
verska »peta kolona« naj bi imela moč učinkovito od znotraj navr-
tati Osmansko cesarstvo. In slednje je bila tudi za modrokrvneže, ki
so podpirali Trubarjevo slovstveno podjetje, »ponudba, ki se je ne
more zavrniti«.28
*
Trubar pred sestavitvijo Cerkovne ordninge ni bil brez izkušenj z
institucionalnim organiziranjem cerkvenega življenja. Izpod njegovih
rok je namreč junija ali julija 1553 prišel kratki cerkveni red za Kemp-
ten,29 kjer je takrat služboval. Toda zastran Cerkovne ordninge je bil
zastavek povsem drugačen: ni šlo samo za nekajodstavčno navodilo
o cerkvenem nauku, zakramentu in drugem obredju, nedeljah, praz
nikih in večernicah …, temveč za celovito knjigo besedil, ki so marsi-
kje prestopala na področje deželnih postav. Takisto Cerkovna ordninga
ni bila mišljena kot tekst v protestantskem referenčnem okolju, kot
je bilo to v Kemptenu, temveč v okolju z versko mešanim, toda ve-
činskim katoliškim prebivalstvom in celo katoliškim deželnim kne-
zom, pri čemer pa realni politični nosilci deželnih relacij do »cerkve
slovenskega jezika« niso bili eksplicitno določeni, zagotovo pa to ni
mogel niti želel biti katoliški deželni knez. Zato se zastavlja vprašanje,
kako je Trubar politično sploh menil izpeljati ta zahteven projekt (pri
tem se ne kaže dotikati večkrat obravnavane teme nesoglasij na Nem-
škem: Andreae …). Morda odgovor na zastavljeno enigmo podaja
27 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, Ljubljana 1986, 68, 69. Podobno tudi v
pismu nadvojvodi Maksimilijanu 27. julija 1560; glej J. Rajhman, n. d., 75, 77.
28 Več v: J. Vinkler, Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje, Ljubljana 2011, Disserta-
tiones 17, Digitalna knjižnica, 83–100; dostopno na: http://www.pei.si/Sifranti/
StaticPage.aspx?id=79.
29 J. Rajhman, n. d., 303–308.
26
