Page 35 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 35
JONATAN VINKLER
poslali 40 dukatov v zlatu.45 So že vedeli, čemu ta naložba, kajti trd(n)
a zlata valuta da vedno prepričuje – še tako neodločne.
Škofa, ki tako ali tako ni slovel po bogve kakšni posebni vnemi pri
opravljanju dušnopastirske službe in je bil v tem ves drugačen kot
njegov predhodnik na ljubljanskem škofovskem prestolu, apostolsko-
-inkvizitorsko vneti Urban Tekstor, so tako udarili po prstih s prei-
skavo, nad katero je na cesarjevo pobudo prevzel patronat tridentin-
ski koncil. Pičenski škof Daniel Barbo (1563–1570) je namreč dosegel,
da je v Ljubljano prišel tudi zagrebški škof Matej Brumanus (1558–
1563), in oba sta pognala kolesje v tek: »Najprej sta pod prisego
izpraševala duhovnike, ali je ljubljanski škof /…/ duhovniški otrok,
simonist, ubijalec, nečistnik in prešuštnik, zanikrn v službi.«46 Go-
stujoča preiskovalca sta nato škofu Seebachu svetovala, naj se pred
cesarjem osebno opraviči za svoje spodrsljaje, toda nato je prispel
oster ukaz Njegove cesarske milosti in škof Barbo je Seebacha prik-
leščil še bolj trdo: popisal in zapečatil je vse njegovo imetje, zlasti
gotovino, in to tako v Ljubljani kot v Gornjem Gradu, Trubar pa je v
svojem pismu najbrž ne brez zadoščenja zapisal: »In so […] pustili
ljubljanskega škofa kar žalostnega v Gornjem Gradu.«47
III. Po orkanu
Čeprav je Trubarju v političnem planu morda, kot se zdi na prvi
pogled, spodletelo, in je svoj spodrs (tudi zaradi manjše odločnosti
deželnih stanov, kot so jo izpričali njihovi stanovski tovariši v nemških
deželah v obdobju med začetkom Luthrove reforme in pripoznanjem
Confessio Augustana leta 1530), plačal z dokončnim izgonom iz očet-
njave,48 pa je – kot vedno – končni izplen kontroverze zapopaden v
detajlih. In zastran Cerkovne ordninge so to preverljivo naslednji:
45 T. Elze, n. d., 317.
46 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (8. julij 1563); J. Rajhman, 152, 154.
47 N. d., 153, 154.
48 Kot se zdi, Trubar svojega zadržanja zastan uveljavljanja temeljnih cerkveno-po-
litičnih besedil ni spremenil niti po izgonu iz Notranje Avstrije, kajti v deželno
politiko Notranje Avstrije je ponovno vstopil s knjigo Formula Concordiae, kjer je
igral aktivno vlogo pri njeni pripravi in pozivanju k podpisu, toda ta snov prese-
ga meje zadevnega pisanja.
33
poslali 40 dukatov v zlatu.45 So že vedeli, čemu ta naložba, kajti trd(n)
a zlata valuta da vedno prepričuje – še tako neodločne.
Škofa, ki tako ali tako ni slovel po bogve kakšni posebni vnemi pri
opravljanju dušnopastirske službe in je bil v tem ves drugačen kot
njegov predhodnik na ljubljanskem škofovskem prestolu, apostolsko-
-inkvizitorsko vneti Urban Tekstor, so tako udarili po prstih s prei-
skavo, nad katero je na cesarjevo pobudo prevzel patronat tridentin-
ski koncil. Pičenski škof Daniel Barbo (1563–1570) je namreč dosegel,
da je v Ljubljano prišel tudi zagrebški škof Matej Brumanus (1558–
1563), in oba sta pognala kolesje v tek: »Najprej sta pod prisego
izpraševala duhovnike, ali je ljubljanski škof /…/ duhovniški otrok,
simonist, ubijalec, nečistnik in prešuštnik, zanikrn v službi.«46 Go-
stujoča preiskovalca sta nato škofu Seebachu svetovala, naj se pred
cesarjem osebno opraviči za svoje spodrsljaje, toda nato je prispel
oster ukaz Njegove cesarske milosti in škof Barbo je Seebacha prik-
leščil še bolj trdo: popisal in zapečatil je vse njegovo imetje, zlasti
gotovino, in to tako v Ljubljani kot v Gornjem Gradu, Trubar pa je v
svojem pismu najbrž ne brez zadoščenja zapisal: »In so […] pustili
ljubljanskega škofa kar žalostnega v Gornjem Gradu.«47
III. Po orkanu
Čeprav je Trubarju v političnem planu morda, kot se zdi na prvi
pogled, spodletelo, in je svoj spodrs (tudi zaradi manjše odločnosti
deželnih stanov, kot so jo izpričali njihovi stanovski tovariši v nemških
deželah v obdobju med začetkom Luthrove reforme in pripoznanjem
Confessio Augustana leta 1530), plačal z dokončnim izgonom iz očet-
njave,48 pa je – kot vedno – končni izplen kontroverze zapopaden v
detajlih. In zastran Cerkovne ordninge so to preverljivo naslednji:
45 T. Elze, n. d., 317.
46 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (8. julij 1563); J. Rajhman, 152, 154.
47 N. d., 153, 154.
48 Kot se zdi, Trubar svojega zadržanja zastan uveljavljanja temeljnih cerkveno-po-
litičnih besedil ni spremenil niti po izgonu iz Notranje Avstrije, kajti v deželno
politiko Notranje Avstrije je ponovno vstopil s knjigo Formula Concordiae, kjer je
igral aktivno vlogo pri njeni pripravi in pozivanju k podpisu, toda ta snov prese-
ga meje zadevnega pisanja.
33
