Page 39 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 39
ULRICH-DIETER OPPITZ, CHRISTOPH WEISMANN
blioteki v Dresdnu,4 drugi pa je bil skupaj s Pfalško biblioteko (Biblio
theca Palatina) prepeljan iz Heidelberga v Rim in je sedaj v Vatikanski
apostolski knjižnici (Bibliotheca Apostolica Vaticana).5 Od l. 1945 iz-
ginulega dresdenskega izvoda ni ohranjen noben posnetek. Izvod iz
vat ikanske biblioteke je l. 1973 izdal v Münchnu Rudolf Trofenik kot
faksimile.6 Leta 2005 je bila Cerkovna ordninga na podlagi vatikanskega
primerka vključena v slovenska Zbrana dela Primoža Trubarja.7
Pri pregledu fondov Znanstvene mestne knjižnice (Wissenschaft-
liche Stadtbibliothek) v Memmingenu, namreč pri iskanju listov iz
4 Signatura: Lit. slav. 9. Izvod je našel Theodor Elze 1894 v tedanji Kraljevi knjižnici
(Königliche Bibliothek) in ga opisal v glasilu Jahrbuch der Gesellschaft für die Geschichte
des Protestantismus in Österreich 15 (1894), str. 145–148 in 151. Primerek sta za njim
opisala še Walther Köhler: Bibliographia Brentiana, Berlin 1904 (ponatis Nieuwkoop
1963), str. 204, št. 440, in France Kidrič: Die protestantische Kirchenordnung der
Slowenen im XVI. Jahrhundert, Heidelberg 1919, str. 2–11. Izvod je imel v zbirki
Jakoba Krauseja (Jakob-Krause Sammlung) signaturo K.A. 261. Po letu 1945 se
dresdenski izvod šteje za vojno izgubo. Po sporočilu Saške deželne in univerzitetne
knjižnice ni mogoče ugotoviti, ali je zgorel ob bombardiranju ali je bil odpeljan v
Sovjetsko zvezo. Za sporočilo se zahvaljujem Birgit Buth.
5 Signatura Pal. IV, 1215. Primerek je opisal Christoph Weismann: Die slowenische
Kirchenordnung Primus Truber von 1564, Gutenberg-Jahrbuch 47 (1972), str.
202–205. Podoba naslovne strani str. 197. Jože Aleksij Markuža je izvod našel v
vatikanski biblioteki leta 1971; Weismann je o njegovi najdbi izvedel, kot poroča,
med obiskom knjižnice. Jože Aleksij Markuža: Trubarjeva slovenska Cerkovna
ordninga v Vatikanski apostolski knjižnici, Bogoslovni vestnik 32 (1972), str. 203–212.
Christoph Weismann: Odkritje Trubarjeve Cerkovne ordninge, Delo (Ljubljana),
30. 7. 1987. Isti: »Der Winden,Crabaten und Türken Bekehrung«. Reformation
und Buchdruck bei den Südslawen 1550–1595, v: Peter Hauptmann (ured.): Kirche
im Osten 29 (1986), str. 9–37, zlasti str. 27, opomba 50. Weismann je Markuževo
prioriteto pri odkritju priznaval, kot piše v Delu 30. 7. 1987. Primerek, ki je bil leta
1971 še vezan, je zdaj razstavljen na pole in shranjen v kaseti (ter tako načeloma
neberljiv). Tisk ima št. VD 16 ZV 29698. Za sporočilo se zahvaljujem dr. Ursuli
Bayer (München).
6 Primož Trubar/ Primus Truber: Cerkovna ordninga Slowenische Kirchenordnung
Tübingen 1564, München 1973. S spremno besedo Christopha Weismanna k
faksimilizirani izdaji, str. XVII– XXV. Leonard Boyle in Elmar Mittler sta tisk
prenesla na mikrofilm v okviru izdaje Werken der Bibliotheca Palatina, München
1990, Microfiche Nr. E2022–E2203.
7 Igor Grdina (ured.): Zbrana dela Primoža Trubarja III, Ljubljana 2005, str. 227–580
(III. knjigo uredil Jonatan Vinkler); gl. opombe na str. 636–639 z opisom vati
kanskega izvoda.
37
blioteki v Dresdnu,4 drugi pa je bil skupaj s Pfalško biblioteko (Biblio
theca Palatina) prepeljan iz Heidelberga v Rim in je sedaj v Vatikanski
apostolski knjižnici (Bibliotheca Apostolica Vaticana).5 Od l. 1945 iz-
ginulega dresdenskega izvoda ni ohranjen noben posnetek. Izvod iz
vat ikanske biblioteke je l. 1973 izdal v Münchnu Rudolf Trofenik kot
faksimile.6 Leta 2005 je bila Cerkovna ordninga na podlagi vatikanskega
primerka vključena v slovenska Zbrana dela Primoža Trubarja.7
Pri pregledu fondov Znanstvene mestne knjižnice (Wissenschaft-
liche Stadtbibliothek) v Memmingenu, namreč pri iskanju listov iz
4 Signatura: Lit. slav. 9. Izvod je našel Theodor Elze 1894 v tedanji Kraljevi knjižnici
(Königliche Bibliothek) in ga opisal v glasilu Jahrbuch der Gesellschaft für die Geschichte
des Protestantismus in Österreich 15 (1894), str. 145–148 in 151. Primerek sta za njim
opisala še Walther Köhler: Bibliographia Brentiana, Berlin 1904 (ponatis Nieuwkoop
1963), str. 204, št. 440, in France Kidrič: Die protestantische Kirchenordnung der
Slowenen im XVI. Jahrhundert, Heidelberg 1919, str. 2–11. Izvod je imel v zbirki
Jakoba Krauseja (Jakob-Krause Sammlung) signaturo K.A. 261. Po letu 1945 se
dresdenski izvod šteje za vojno izgubo. Po sporočilu Saške deželne in univerzitetne
knjižnice ni mogoče ugotoviti, ali je zgorel ob bombardiranju ali je bil odpeljan v
Sovjetsko zvezo. Za sporočilo se zahvaljujem Birgit Buth.
5 Signatura Pal. IV, 1215. Primerek je opisal Christoph Weismann: Die slowenische
Kirchenordnung Primus Truber von 1564, Gutenberg-Jahrbuch 47 (1972), str.
202–205. Podoba naslovne strani str. 197. Jože Aleksij Markuža je izvod našel v
vatikanski biblioteki leta 1971; Weismann je o njegovi najdbi izvedel, kot poroča,
med obiskom knjižnice. Jože Aleksij Markuža: Trubarjeva slovenska Cerkovna
ordninga v Vatikanski apostolski knjižnici, Bogoslovni vestnik 32 (1972), str. 203–212.
Christoph Weismann: Odkritje Trubarjeve Cerkovne ordninge, Delo (Ljubljana),
30. 7. 1987. Isti: »Der Winden,Crabaten und Türken Bekehrung«. Reformation
und Buchdruck bei den Südslawen 1550–1595, v: Peter Hauptmann (ured.): Kirche
im Osten 29 (1986), str. 9–37, zlasti str. 27, opomba 50. Weismann je Markuževo
prioriteto pri odkritju priznaval, kot piše v Delu 30. 7. 1987. Primerek, ki je bil leta
1971 še vezan, je zdaj razstavljen na pole in shranjen v kaseti (ter tako načeloma
neberljiv). Tisk ima št. VD 16 ZV 29698. Za sporočilo se zahvaljujem dr. Ursuli
Bayer (München).
6 Primož Trubar/ Primus Truber: Cerkovna ordninga Slowenische Kirchenordnung
Tübingen 1564, München 1973. S spremno besedo Christopha Weismanna k
faksimilizirani izdaji, str. XVII– XXV. Leonard Boyle in Elmar Mittler sta tisk
prenesla na mikrofilm v okviru izdaje Werken der Bibliotheca Palatina, München
1990, Microfiche Nr. E2022–E2203.
7 Igor Grdina (ured.): Zbrana dela Primoža Trubarja III, Ljubljana 2005, str. 227–580
(III. knjigo uredil Jonatan Vinkler); gl. opombe na str. 636–639 z opisom vati
kanskega izvoda.
37
