Page 344 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 344
[TUDIJSKI VE^ERI
no govorimo o družbenih in verskih vidikih reformacije, veliko težje
pa bi govorili o takratnih nacionalnih vidikih. Prav nacionalni vidik
ali vrednotenje po nacionalnem vidiku pa je prevladovalo v sloven-
skem, pa tudi hrvaškem zgodovinopisju reformacije. Tudi vsako zgo
dovinopisje je potrebno razumeti v času, v katerem je nastajalo, tako
je za slovensko in tudi za hrvaško značilno, da je nastajalo v času
narodnega zorenja in osamosvajanja in da je bilo uperjeno proti so-
časni katoliški Cerkvi. Ker je bilo v primeru Jugoslavije še dobra tema
za idejo skupne jugoslovanske države, so tekla razmišljanja tudi v tej
smeri. Čisto jasno je, da gre v vseh teh primerih za vrednotenje in ne
za potek samega zgodovinskega dogajanja.
Smo na pragu novega prelomnega dogodka, ko sta Hrvaška in
Slovenija v Evropski uniji. Gotovo nova politična situacija ne more
spremeniti zgodovinopisja, prav tako nedvomno pa lahko odpre nove
perspektive, ki jih najdemo že v zgodovinskem dogajanju reformacije.
Prvič v zgodovini bosta slovensko in hrvaško ozemlje v isti politični
zvezi, v času reformacije sta pripadali dvema različnima državnima
sistemoma, kar je v dosedanjem slovenskem, prav tako pa tudi hrva-
škem zgodovinopisju premalo upoštevano. Danes sam verski vidik
nima več tiste teže, kot jo je imel v 16. stoletju ali polemikah 19. in 20.
stoletja, v ospredju ne bo več le nacionalni vidik, temveč vidik globoke-
ga družbenega dogajanja v okviru vseevropskega dogajanja.26 Tako je
ideja reformacijske dobe lahko za današnji čas zelo aktualna tudi z
vidika sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško v bilateralnih odnosih ter
pri reševanju krize v evropskem in globalnem svetovnem prostoru.
Slovenska reformacija je potekala v okviru države Svetega rimske-
ga cesarstva, hrvaška v pravnem okviru Ogrskega kraljestva in Beneške
republike. Tako so bile tudi možnosti za uveljavljanje in razvoj refor-
macije različni. Slovenska reformacija se je razvijala na podoben način
kot drugod v cesarstvu, v ožjem okviru pa na način kot drugje v
Notranji Avstriji. Res je, da sta imeli obe od 1526 do 1564 skupnega
vladarja nadvojvodo oz. cesarja/kralja Ferdinanda, kljub temu sta
funkcionirali ločeno, vsaka s svojim državnim zborom.
26 Primer: Stanko Jambrek, Reformacija u hrvatskim zemljama u europskom
kontekstu.
342
no govorimo o družbenih in verskih vidikih reformacije, veliko težje
pa bi govorili o takratnih nacionalnih vidikih. Prav nacionalni vidik
ali vrednotenje po nacionalnem vidiku pa je prevladovalo v sloven-
skem, pa tudi hrvaškem zgodovinopisju reformacije. Tudi vsako zgo
dovinopisje je potrebno razumeti v času, v katerem je nastajalo, tako
je za slovensko in tudi za hrvaško značilno, da je nastajalo v času
narodnega zorenja in osamosvajanja in da je bilo uperjeno proti so-
časni katoliški Cerkvi. Ker je bilo v primeru Jugoslavije še dobra tema
za idejo skupne jugoslovanske države, so tekla razmišljanja tudi v tej
smeri. Čisto jasno je, da gre v vseh teh primerih za vrednotenje in ne
za potek samega zgodovinskega dogajanja.
Smo na pragu novega prelomnega dogodka, ko sta Hrvaška in
Slovenija v Evropski uniji. Gotovo nova politična situacija ne more
spremeniti zgodovinopisja, prav tako nedvomno pa lahko odpre nove
perspektive, ki jih najdemo že v zgodovinskem dogajanju reformacije.
Prvič v zgodovini bosta slovensko in hrvaško ozemlje v isti politični
zvezi, v času reformacije sta pripadali dvema različnima državnima
sistemoma, kar je v dosedanjem slovenskem, prav tako pa tudi hrva-
škem zgodovinopisju premalo upoštevano. Danes sam verski vidik
nima več tiste teže, kot jo je imel v 16. stoletju ali polemikah 19. in 20.
stoletja, v ospredju ne bo več le nacionalni vidik, temveč vidik globoke-
ga družbenega dogajanja v okviru vseevropskega dogajanja.26 Tako je
ideja reformacijske dobe lahko za današnji čas zelo aktualna tudi z
vidika sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško v bilateralnih odnosih ter
pri reševanju krize v evropskem in globalnem svetovnem prostoru.
Slovenska reformacija je potekala v okviru države Svetega rimske-
ga cesarstva, hrvaška v pravnem okviru Ogrskega kraljestva in Beneške
republike. Tako so bile tudi možnosti za uveljavljanje in razvoj refor-
macije različni. Slovenska reformacija se je razvijala na podoben način
kot drugod v cesarstvu, v ožjem okviru pa na način kot drugje v
Notranji Avstriji. Res je, da sta imeli obe od 1526 do 1564 skupnega
vladarja nadvojvodo oz. cesarja/kralja Ferdinanda, kljub temu sta
funkcionirali ločeno, vsaka s svojim državnim zborom.
26 Primer: Stanko Jambrek, Reformacija u hrvatskim zemljama u europskom
kontekstu.
342
