Page 343 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 343
VINCENC RAJ[P
bei aller sprachlichen Nähe des kajkavischen Kroatisch zum Slowe-
nischen schon damals klar gewesen, auf welcher Seite sich die tra-
gende Grundlage für die Entwicklung der slowenischen und auf
welcher für die der kroatischen Schriftsprache befand. Gerade
dadurch, dass sie das deutlich zeigt, ist die Polemik des Primus
Truber mit Paulus Skalich von nicht geringer Bedeutung und bleibt
dauernd interessant.«25
Pomemben se mi zdi poudarek na državni meji med Slovenci in
Hrvati, ki ni bila pomembna le z jezikovnega vidika, temveč je bistve-
no vplivala tudi na različen potek reformacije na tej in oni strani. Prav
tako pa tudi pojmi slovenska in hrvaška reformacija, slovenska in hrvaška
evangeljska cerkev niso sami po sebi umevni. V polemiki med Trubar-
jem in Skaličem je bila ključnega pomena beseda »windisch«, ki jo je
Trubar uporabljal za slovenščino, medtem ko je Skalić pod »lingua
sclavonica« = »windisch« razumel širši slovanski jezikovni prostor. Ker
je Trubar rabil za Slovence nemško besedo windisch, ki jo je bilo mo-
goče raztegniti na širši slovanski prostor, so bili Hrvatje na boljšem,
saj je bila beseda Kroaten (Crobaten) udomačena tudi v nemščini.
Vendar pri poimenovanju »hrvaška reformacija« in »hrvaška prote-
stantska cerkev« prav tako ni bilo enoznačnosti, saj je delovanje
vključevalo tri črkopise (latinico, cirilico in glagolico), zajemalo pa je
tudi slovansko prebivalstvo, ki je takrat živelo v turški državi. Še manj
sta pojma enoznačna za poimenovanje Cerkva v organizacijskem
pomenu. Med Slovenci je bila slovenska Cerkev organizirana le na
Kranjskem, čeprav so bili slovenski pridigarji tudi na Koroškem in
Štajerskem, med Hrvati pa gre predvsem za predikante, ki niso bili
povezani v enotni hrvaški protestantski Cerkvi in so bili, večkrat
tesno, povezani z deželo Kranjsko in tukajšnjo slovensko protestant-
sko Cerkvijo kot posamezniki.
Reformacija 16. stoletja je bila del splošnega družbenega reform
nega gibanja. Reforma Cerkve, je bila sestavni del širšega družbenega
iskanja poti iz krize. Zelo velik poudarek je bil na »discipliniranju«
družbe v pravi krščanski Cerkvi. Komunikacijski jezik družbene in
cerkvene reforme je postal živi jezik prebivalstva. Tako lahko nedvom-
25 Radoslav Katičić, Zur Polemik, 66.
341
bei aller sprachlichen Nähe des kajkavischen Kroatisch zum Slowe-
nischen schon damals klar gewesen, auf welcher Seite sich die tra-
gende Grundlage für die Entwicklung der slowenischen und auf
welcher für die der kroatischen Schriftsprache befand. Gerade
dadurch, dass sie das deutlich zeigt, ist die Polemik des Primus
Truber mit Paulus Skalich von nicht geringer Bedeutung und bleibt
dauernd interessant.«25
Pomemben se mi zdi poudarek na državni meji med Slovenci in
Hrvati, ki ni bila pomembna le z jezikovnega vidika, temveč je bistve-
no vplivala tudi na različen potek reformacije na tej in oni strani. Prav
tako pa tudi pojmi slovenska in hrvaška reformacija, slovenska in hrvaška
evangeljska cerkev niso sami po sebi umevni. V polemiki med Trubar-
jem in Skaličem je bila ključnega pomena beseda »windisch«, ki jo je
Trubar uporabljal za slovenščino, medtem ko je Skalić pod »lingua
sclavonica« = »windisch« razumel širši slovanski jezikovni prostor. Ker
je Trubar rabil za Slovence nemško besedo windisch, ki jo je bilo mo-
goče raztegniti na širši slovanski prostor, so bili Hrvatje na boljšem,
saj je bila beseda Kroaten (Crobaten) udomačena tudi v nemščini.
Vendar pri poimenovanju »hrvaška reformacija« in »hrvaška prote-
stantska cerkev« prav tako ni bilo enoznačnosti, saj je delovanje
vključevalo tri črkopise (latinico, cirilico in glagolico), zajemalo pa je
tudi slovansko prebivalstvo, ki je takrat živelo v turški državi. Še manj
sta pojma enoznačna za poimenovanje Cerkva v organizacijskem
pomenu. Med Slovenci je bila slovenska Cerkev organizirana le na
Kranjskem, čeprav so bili slovenski pridigarji tudi na Koroškem in
Štajerskem, med Hrvati pa gre predvsem za predikante, ki niso bili
povezani v enotni hrvaški protestantski Cerkvi in so bili, večkrat
tesno, povezani z deželo Kranjsko in tukajšnjo slovensko protestant-
sko Cerkvijo kot posamezniki.
Reformacija 16. stoletja je bila del splošnega družbenega reform
nega gibanja. Reforma Cerkve, je bila sestavni del širšega družbenega
iskanja poti iz krize. Zelo velik poudarek je bil na »discipliniranju«
družbe v pravi krščanski Cerkvi. Komunikacijski jezik družbene in
cerkvene reforme je postal živi jezik prebivalstva. Tako lahko nedvom-
25 Radoslav Katičić, Zur Polemik, 66.
341
