Page 41 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 41
ULRICH-DIETER OPPITZ, CHRISTOPH WEISMANN
robnih opomb od lista 163a do lista 171b. Opazimo lahko tudi, da
so v memmingenskem izvodu oštevilčenja listov 169–171. Iz digitali-
zacije je tudi razvidno, da se prva vrstica registra začne z besedo z
inicialko »K[čez dve vrstici]Vliku«, knjiga v vatikanski knjižnici pa
vsebuje »K[čez dve vrstici]Kuliku«.14
Večje število južnoslovanskih knjig iz Uracha se je izognilo proti-
reformacijskemu uničevanju, ker so bile poslane kot darila in posve-
tilni izvodi knezom, mestnim magistratom in drugim podpornikom
uraškega zavoda ter so bile uvrščene v njihove knjižnice.15 Ko je Ivan
Ungnad 27. decembra 1564 umrl na svojem češkem gradu Vintířov
(Wintriz, Winterwitz), je uraški zavod nehal delovati. S tem je bilo
tudi konec pošiljanja darilnih in posvetilnih izvodov. Slovenska Cer-
kovna ordninga brez naslovne strani in brez predgovora pa za kaj ta-
kega že tako ni bila primerna. Pri memmingenski najdbi pa imamo
opraviti z enim od maloštevilnih zasebnih in uporabljanih izvodov;
povezan je s pridigarjem, ki za zgodovinopisje slovenske reformacije
ni neznanec.
Na sicer praznem sprednjem predlistu je ročni zapisek: M[agistro]
Bernardino Stainero tradatur (po slovensko: ta knjiga »naj bo predana
magistru Bernardu Stainerju«). Kdo naj bi mu jo »predal«, za zdaj
ostaja v temi.16 Dobro pa je znan z zapiskom določeni prejemnik iz-
voda Cerkovne ordninge. Bernard Steiner ali Stainer (rojen okrog 1546
– umrl okrog 1593) iz Kamnika (Stein) blizu Ljubljane je leta 1568
prišel v Tübingen, potem ko je najprej nameraval študirati v Straßbur-
gu.17 Ker se je zanj s pismom vojvodi Krištofu Württemberškemu 15.
februarja 1568 zavzel Trubar,18 je dvaindvajsetletni mladenič 13. maja
1568 postal štipendist Tiffernove ustanove,19 še preden je bil 22. apri-
14 To je edina doslej opažena nova varianta v memmingenskem izvodu; verjetno gre
za korekturo med tiskom na že postavljenem stavku, potem ko so opazili napako
pri stavljenju (dvakrat K).
15 Weismann (kot v op. 5), str. 204.
16 Po hitri primerjavi pisav kaže, da vsaj Trubar verjetno ne pride v poštev.
17 Mirko Rupel: Trubarjeva skrb za študente, Ljubljana 1965, str. 9 (13), 11 (15), 29 (31).
18 Christoph Weismann: Primus Truber und die Tübinger Tiffernstiftung, v: Rolf-
Dieter Kluge (ured.): Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen, München 1995, str.
414–426, tu 422.
19 Michael Tiffern (1488/89–1555) je po študiju na dunajski univerzi postal vzgojitelj
39
robnih opomb od lista 163a do lista 171b. Opazimo lahko tudi, da
so v memmingenskem izvodu oštevilčenja listov 169–171. Iz digitali-
zacije je tudi razvidno, da se prva vrstica registra začne z besedo z
inicialko »K[čez dve vrstici]Vliku«, knjiga v vatikanski knjižnici pa
vsebuje »K[čez dve vrstici]Kuliku«.14
Večje število južnoslovanskih knjig iz Uracha se je izognilo proti-
reformacijskemu uničevanju, ker so bile poslane kot darila in posve-
tilni izvodi knezom, mestnim magistratom in drugim podpornikom
uraškega zavoda ter so bile uvrščene v njihove knjižnice.15 Ko je Ivan
Ungnad 27. decembra 1564 umrl na svojem češkem gradu Vintířov
(Wintriz, Winterwitz), je uraški zavod nehal delovati. S tem je bilo
tudi konec pošiljanja darilnih in posvetilnih izvodov. Slovenska Cer-
kovna ordninga brez naslovne strani in brez predgovora pa za kaj ta-
kega že tako ni bila primerna. Pri memmingenski najdbi pa imamo
opraviti z enim od maloštevilnih zasebnih in uporabljanih izvodov;
povezan je s pridigarjem, ki za zgodovinopisje slovenske reformacije
ni neznanec.
Na sicer praznem sprednjem predlistu je ročni zapisek: M[agistro]
Bernardino Stainero tradatur (po slovensko: ta knjiga »naj bo predana
magistru Bernardu Stainerju«). Kdo naj bi mu jo »predal«, za zdaj
ostaja v temi.16 Dobro pa je znan z zapiskom določeni prejemnik iz-
voda Cerkovne ordninge. Bernard Steiner ali Stainer (rojen okrog 1546
– umrl okrog 1593) iz Kamnika (Stein) blizu Ljubljane je leta 1568
prišel v Tübingen, potem ko je najprej nameraval študirati v Straßbur-
gu.17 Ker se je zanj s pismom vojvodi Krištofu Württemberškemu 15.
februarja 1568 zavzel Trubar,18 je dvaindvajsetletni mladenič 13. maja
1568 postal štipendist Tiffernove ustanove,19 še preden je bil 22. apri-
14 To je edina doslej opažena nova varianta v memmingenskem izvodu; verjetno gre
za korekturo med tiskom na že postavljenem stavku, potem ko so opazili napako
pri stavljenju (dvakrat K).
15 Weismann (kot v op. 5), str. 204.
16 Po hitri primerjavi pisav kaže, da vsaj Trubar verjetno ne pride v poštev.
17 Mirko Rupel: Trubarjeva skrb za študente, Ljubljana 1965, str. 9 (13), 11 (15), 29 (31).
18 Christoph Weismann: Primus Truber und die Tübinger Tiffernstiftung, v: Rolf-
Dieter Kluge (ured.): Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen, München 1995, str.
414–426, tu 422.
19 Michael Tiffern (1488/89–1555) je po študiju na dunajski univerzi postal vzgojitelj
39
