Page 396 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 396
RAZGRALZEGLDEDII,, VVPPOGOLEGDI LEDI
Kozma Ahačič
PRIMO@ TRUBAR: CERKVENI RED (1564)
Znanstvenokritična izdaja
Cerkovna ordninga (Cerkveni red) je eno od kulturno najpomemb-
nejših del slovenskega protestantskega pisca Primoža Trubarja. Naj
prej zato, ker gre v njem za Trubarjevo vizijo pravne, organizacijske
in duhovne ureditve slovenske cerkve, obenem pa zato, ker predstavlja
prvo v slovenščini napisano delo, ki je namenjeno zgolj izobraženemu
elitnemu bralcu in ki tudi praktično vzpostavlja slovenščino kot jezik
vseh cerkvenih obredov.
Cerkovna ordninga je napisana v jeziku, ki mu lahko rečemo visoka
knjižna slovenščina, v jeziku, ki je bil namenjen slovenski protestant-
ski eliti, v jeziku, ki je poln latinskih tujk in citatov, v jeziku, ki po
zapletenosti in dovršenosti dosega tedanja besedila vseh drugih
evropskih narodov.
Poleg tega in v največji meri pa je Trubarjev Cerkveni red tudi po-
membno teološko besedilo, iz katerega lahko razberemo Trubarje-
vo popolno predanost krščanskemu nauku in ostro grajo vseh, ki
krščanskega nauka ne sprejemajo ali ga ne sprejemajo prav. Trubar je
v Cerkovni ordningi brezkompromisen: kdor veruje, naj vero ohranja,
kdor ne veruje ali veruje narobe, naj si vero pridobi. Poleg tega je
Cerkovna ordninga tudi uporniško besedilo: v pravnem pomenu je
namreč predstavljala neposreden upor proti zakoniti deželni in držav
ni oblasti. Trubarjeva Cerkovna ordninga je izšla leta 1564, najverjet-
neje v Tübingenu pri tiskarju Morhartu.
Do 20. stoletja so se, kakor nam je znano od oktobra 2013 dalje,
ohranili trije izvodi Cerkovne ordninge.
Za edini izvod je dolgo veljal izvod, ki ga je našel v Kraljevski javni
knjižnici v Dresdnu v Nemčiji Theodor Elze (1894, 1896). Izvod je bil
394
Kozma Ahačič
PRIMO@ TRUBAR: CERKVENI RED (1564)
Znanstvenokritična izdaja
Cerkovna ordninga (Cerkveni red) je eno od kulturno najpomemb-
nejših del slovenskega protestantskega pisca Primoža Trubarja. Naj
prej zato, ker gre v njem za Trubarjevo vizijo pravne, organizacijske
in duhovne ureditve slovenske cerkve, obenem pa zato, ker predstavlja
prvo v slovenščini napisano delo, ki je namenjeno zgolj izobraženemu
elitnemu bralcu in ki tudi praktično vzpostavlja slovenščino kot jezik
vseh cerkvenih obredov.
Cerkovna ordninga je napisana v jeziku, ki mu lahko rečemo visoka
knjižna slovenščina, v jeziku, ki je bil namenjen slovenski protestant-
ski eliti, v jeziku, ki je poln latinskih tujk in citatov, v jeziku, ki po
zapletenosti in dovršenosti dosega tedanja besedila vseh drugih
evropskih narodov.
Poleg tega in v največji meri pa je Trubarjev Cerkveni red tudi po-
membno teološko besedilo, iz katerega lahko razberemo Trubarje-
vo popolno predanost krščanskemu nauku in ostro grajo vseh, ki
krščanskega nauka ne sprejemajo ali ga ne sprejemajo prav. Trubar je
v Cerkovni ordningi brezkompromisen: kdor veruje, naj vero ohranja,
kdor ne veruje ali veruje narobe, naj si vero pridobi. Poleg tega je
Cerkovna ordninga tudi uporniško besedilo: v pravnem pomenu je
namreč predstavljala neposreden upor proti zakoniti deželni in držav
ni oblasti. Trubarjeva Cerkovna ordninga je izšla leta 1564, najverjet-
neje v Tübingenu pri tiskarju Morhartu.
Do 20. stoletja so se, kakor nam je znano od oktobra 2013 dalje,
ohranili trije izvodi Cerkovne ordninge.
Za edini izvod je dolgo veljal izvod, ki ga je našel v Kraljevski javni
knjižnici v Dresdnu v Nemčiji Theodor Elze (1894, 1896). Izvod je bil
394
