Page 393 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 393
ANTON BREZNIK
OPOMBE
1 Krelj je prevajal evangelije iz grškega, kakor morem soditi; poleg Trubarja je upo-
rabljal Lutra in neki hrvaški glagolski prevod.
2 Oblak: Protestantske postile v slovenskem prevodu, Ltp. M. Sl. [Letopis Matice
Slovenske], 1894, 202 sl.; dokaz na str. 211–213.
3 L. c., str. 213.
4 Dom in Svet, 1914, str. 297: O Trubarjevem prevodu evangelijev.
5 »… die gantze heilige Göttliche Biblische Schrift … so wol aus den Brunnquellen
der Originalsprachen … vnd andern Interpreetibus (Šmid govori tu o vulgati): als
aus mehr gedachter, des Luthers gründlichen, eigentlichen, vnd allenthalben
berümbten verteutschung, in vnser sprach … beschriben vnd transferirt habe.«
6 P. Walter Šmid O. S. B.: Über Entstehung und Herausgabe der Bibel Dalmatins,
Mitteilungen des Musealvereins für Krain, 1904, 92.
7 En zgled, kaj več v nadaljnji razpravi! Luk.1, 40: et salutavit Elisabeth je prevel
Trubar tako: »inu praui hti Elizabeti, Pomagai Bug (Pomagaj Bog je bil tedanji slo-
venski pozdrav, prim. iz predgovora Trubarjevega novega zakona: Vſem Slouenom,
pomagai Bug).
8 N. pr. Dalm. N. Test. 37: Isvelizhane ſo te ozhy, katera (!) vidio. Hren, 117: Isveliz-
hane ſo te ozhi, katéra (!) vidio (to je prepisal tudi Schönl., popravilo se je šele
1730!).
9 N. pr. Gal. 3, 19: lex ordinata per angelos je Dalmatin lepo prevel: Poſtava je poſtau-
lena od Angelou, Hren (116) pa: je od Angelou porédna ſturjena (!). Schönl. pa
besedila ni razumel in je postavil vmes vejico: porédna, ſturjena, kar so njegovi
nasledniki še manj razumeli; zato je izd. [izdajatelj, Hipolit Novomeški] 1730
spremenil tako: ſporédam dana (!), to je prepisal Paglovec (1741 in 1764), Pohlin
1772 in 1777 pa je naredil: sapored dana. To kodrčijo je popravil šele Japelj: je bila
ſkusi Angele isrozhena, kar imata še danes ljub. in lavant. izdaja (1912). […]
10 Obdržal je le malo tujk, n. pr. Joger (dasi je rabil Dalm. besedo Mlajſhi, kar je
dokaz, da beseda ni bila narodna, temveč skovanka), offer, far, Exempel 82, figu-
ra, lotrya, shlafſrnica 58 itd.
11 Mlajše oblike so jako redke; nekaj takih je: tožilnik pri a-jevskih samostalnikih na
-a: pujte sahvala Gospodu 27 […]. Ali so žive oblike ljubljanske ali višnjegorske
(Čandkov rojstni kraj), ne vemo; tožilnik na -a se govori v Ljubljani in v Višnji gori.
12 Izvestja, l. c. [Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 1902, 5].
13 Hrenovo tiskovo pomoto: taku bi jeſt bil en buzhezh bronèz, ali en sgonezh sponèz
(33, pustna ned., za Dalm.: »sgonez«) so prepisali Schönleben 69; 1730, 68; Pag-
lovec 1741, 70; l. 1764. je pa besedo Paglovec izpustil, ker je ni razumel: taku bi jeſt bil
en sbudeozh bronez ali en sgonezh (!) 50; popravil jo je šele Pohlin 1772, 50. – Hre-
novo: inu de bi jeſt vmèl prerokovati (ista stran; po Dalm., Luter ima: wenn ich
weissagen könnte) je potvoril Schönl.: imèl prerokovati 69, kar so prepisali vsi do
Japlja (Pohlin: imov), šele ta je popravil: bi jeſt prerokuvati snal 1787, 51. […]
391
OPOMBE
1 Krelj je prevajal evangelije iz grškega, kakor morem soditi; poleg Trubarja je upo-
rabljal Lutra in neki hrvaški glagolski prevod.
2 Oblak: Protestantske postile v slovenskem prevodu, Ltp. M. Sl. [Letopis Matice
Slovenske], 1894, 202 sl.; dokaz na str. 211–213.
3 L. c., str. 213.
4 Dom in Svet, 1914, str. 297: O Trubarjevem prevodu evangelijev.
5 »… die gantze heilige Göttliche Biblische Schrift … so wol aus den Brunnquellen
der Originalsprachen … vnd andern Interpreetibus (Šmid govori tu o vulgati): als
aus mehr gedachter, des Luthers gründlichen, eigentlichen, vnd allenthalben
berümbten verteutschung, in vnser sprach … beschriben vnd transferirt habe.«
6 P. Walter Šmid O. S. B.: Über Entstehung und Herausgabe der Bibel Dalmatins,
Mitteilungen des Musealvereins für Krain, 1904, 92.
7 En zgled, kaj več v nadaljnji razpravi! Luk.1, 40: et salutavit Elisabeth je prevel
Trubar tako: »inu praui hti Elizabeti, Pomagai Bug (Pomagaj Bog je bil tedanji slo-
venski pozdrav, prim. iz predgovora Trubarjevega novega zakona: Vſem Slouenom,
pomagai Bug).
8 N. pr. Dalm. N. Test. 37: Isvelizhane ſo te ozhy, katera (!) vidio. Hren, 117: Isveliz-
hane ſo te ozhi, katéra (!) vidio (to je prepisal tudi Schönl., popravilo se je šele
1730!).
9 N. pr. Gal. 3, 19: lex ordinata per angelos je Dalmatin lepo prevel: Poſtava je poſtau-
lena od Angelou, Hren (116) pa: je od Angelou porédna ſturjena (!). Schönl. pa
besedila ni razumel in je postavil vmes vejico: porédna, ſturjena, kar so njegovi
nasledniki še manj razumeli; zato je izd. [izdajatelj, Hipolit Novomeški] 1730
spremenil tako: ſporédam dana (!), to je prepisal Paglovec (1741 in 1764), Pohlin
1772 in 1777 pa je naredil: sapored dana. To kodrčijo je popravil šele Japelj: je bila
ſkusi Angele isrozhena, kar imata še danes ljub. in lavant. izdaja (1912). […]
10 Obdržal je le malo tujk, n. pr. Joger (dasi je rabil Dalm. besedo Mlajſhi, kar je
dokaz, da beseda ni bila narodna, temveč skovanka), offer, far, Exempel 82, figu-
ra, lotrya, shlafſrnica 58 itd.
11 Mlajše oblike so jako redke; nekaj takih je: tožilnik pri a-jevskih samostalnikih na
-a: pujte sahvala Gospodu 27 […]. Ali so žive oblike ljubljanske ali višnjegorske
(Čandkov rojstni kraj), ne vemo; tožilnik na -a se govori v Ljubljani in v Višnji gori.
12 Izvestja, l. c. [Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 1902, 5].
13 Hrenovo tiskovo pomoto: taku bi jeſt bil en buzhezh bronèz, ali en sgonezh sponèz
(33, pustna ned., za Dalm.: »sgonez«) so prepisali Schönleben 69; 1730, 68; Pag-
lovec 1741, 70; l. 1764. je pa besedo Paglovec izpustil, ker je ni razumel: taku bi jeſt bil
en sbudeozh bronez ali en sgonezh (!) 50; popravil jo je šele Pohlin 1772, 50. – Hre-
novo: inu de bi jeſt vmèl prerokovati (ista stran; po Dalm., Luter ima: wenn ich
weissagen könnte) je potvoril Schönl.: imèl prerokovati 69, kar so prepisali vsi do
Japlja (Pohlin: imov), šele ta je popravil: bi jeſt prerokuvati snal 1787, 51. […]
391
