Page 422 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 422
KRONIKA
sti naših skupnih, evropskih, pridiganih vrednot vsak dan sprašujejo
mnogi.
Lepo je, ko lahko vsak akt preberemo v našem jeziku in ko lahko
kot predsednica vlade tudi na najpomembnejših srečanjih sama s
svojimi kolegi predsedniki in predsednicami oblikujem misli po slo-
vensko – a to hkrati pomeni, da bomo morali znati odgovoriti ne le
na vprašanja, ki nam jih »zastavlja Evropa«, ampak tudi na tista, ki
jih državljani postavljajo Evropi!
Če bi Evropa še vedno ne bila videti tisti prostor svobode, kjer
lahko »pridobivaš svoj kruh in se ne bojiš govoriti resnice«, tedaj na
njena vrata ne bi trkali mnogi. Toda – ali jim znamo odgovoriti na
ravni naših pridiganih vrednot?
Ali sploh še znamo govoriti jezik solidarnosti (ljubi bližnjega),
socialnih pravic (delaj brez škode za drugega) in svobode misli (ne boj
se govoriti resnice)?
Odgovorite afriškemu staršu, ki je izgubil otroka na ladji pred
Lampeduso! Odgovorite kosovski Romkinji, ki jo potegnejo s šolske-
ga avtobusa!
Slovenci smo Evropejci, naši ljudje so evropski državljani in drža-
vljanke – zato so vse to danes naši problemi, odgovornosti in izzivi
– v enaki meri kot višina otroškega dodatka, stopnja obdavčenosti ali
bančne bilance.
Kdor vsega tega ne vidi kot naših problemov, si zapira oči pred re-
alnostjo. A prav zato, ker je realnost tako kompleksna – in komplicira-
na! – se ne moremo zatekati v poenostavljene odgovore. Ne, treba je
misliti to povezanost današnjega sveta in iz nje črpati spodbude in moč.
Ko so nam naši predniki zapustili prve knjige in v njih okorno
zapisane besede, so vedeli, da se bodo nekoč iz zapisov vsakdana ro-
dili tudi večni verzi poezije. Nocojšnji program, ki bo prepletel staro
in novo, Trubarja in Kosovela, protest in poezijo, razumem kot dokaz,
kako gre oboje v resnici skupaj: znati prisluhniti ljudem in preseči
lastni čas. In vedno, kadar znate dovolj dobro prisluhniti lastnemu
ljudstvu, boste videli, da je protest nujna sestavina; da je pravica te-
meljna vrednota – in da je svoboda nad vsem.
Če je Trubar vedel, da bodo tirani, ki podvrženim »silo in krivico
delajo«, grozovito na duši in telesu štrajfani, tedaj nam petsto let
420
sti naših skupnih, evropskih, pridiganih vrednot vsak dan sprašujejo
mnogi.
Lepo je, ko lahko vsak akt preberemo v našem jeziku in ko lahko
kot predsednica vlade tudi na najpomembnejših srečanjih sama s
svojimi kolegi predsedniki in predsednicami oblikujem misli po slo-
vensko – a to hkrati pomeni, da bomo morali znati odgovoriti ne le
na vprašanja, ki nam jih »zastavlja Evropa«, ampak tudi na tista, ki
jih državljani postavljajo Evropi!
Če bi Evropa še vedno ne bila videti tisti prostor svobode, kjer
lahko »pridobivaš svoj kruh in se ne bojiš govoriti resnice«, tedaj na
njena vrata ne bi trkali mnogi. Toda – ali jim znamo odgovoriti na
ravni naših pridiganih vrednot?
Ali sploh še znamo govoriti jezik solidarnosti (ljubi bližnjega),
socialnih pravic (delaj brez škode za drugega) in svobode misli (ne boj
se govoriti resnice)?
Odgovorite afriškemu staršu, ki je izgubil otroka na ladji pred
Lampeduso! Odgovorite kosovski Romkinji, ki jo potegnejo s šolske-
ga avtobusa!
Slovenci smo Evropejci, naši ljudje so evropski državljani in drža-
vljanke – zato so vse to danes naši problemi, odgovornosti in izzivi
– v enaki meri kot višina otroškega dodatka, stopnja obdavčenosti ali
bančne bilance.
Kdor vsega tega ne vidi kot naših problemov, si zapira oči pred re-
alnostjo. A prav zato, ker je realnost tako kompleksna – in komplicira-
na! – se ne moremo zatekati v poenostavljene odgovore. Ne, treba je
misliti to povezanost današnjega sveta in iz nje črpati spodbude in moč.
Ko so nam naši predniki zapustili prve knjige in v njih okorno
zapisane besede, so vedeli, da se bodo nekoč iz zapisov vsakdana ro-
dili tudi večni verzi poezije. Nocojšnji program, ki bo prepletel staro
in novo, Trubarja in Kosovela, protest in poezijo, razumem kot dokaz,
kako gre oboje v resnici skupaj: znati prisluhniti ljudem in preseči
lastni čas. In vedno, kadar znate dovolj dobro prisluhniti lastnemu
ljudstvu, boste videli, da je protest nujna sestavina; da je pravica te-
meljna vrednota – in da je svoboda nad vsem.
Če je Trubar vedel, da bodo tirani, ki podvrženim »silo in krivico
delajo«, grozovito na duši in telesu štrajfani, tedaj nam petsto let
420
