Page 421 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 421
KRONIKA
diganim vrednotam, temveč proti njihovi najbolj neizprosni zlorabi!
Niso pridigali nove vere, temveč so zahtevali od cerkve – okostenele,
izgubljene v oblakih napuha in pohlepa, daleč proč od ljudi – naj se
drži svoje vere: naj počne tisto, o čemer uči!
Med gradnike poštenega življenja je naš »lubi« Trubar poleg kr-
ščanskih maksim »ljubi bližnjega« in »dobro delaj vsem ljudem« štel
tudi, da je treba znati svoj kruh pridobivati brez škode za druge ljudi
in se ne bati govoriti resnice.
Zato vas vprašam, »lubi Slovenci«, kako bi danes reagirali, če bi
vam predlagala, da praznik reformacije namesto s počitkom raje
praznujemo z delom, ali pa, da se piscev prvih slovenskih knjig spom-
nimo tako, da ta dan prav vsak od nas – zase, za svoje otroke ali za
svoje starše – kupi vsaj eno knjigo?
Pomislite, odgovorite – in videli boste, da živimo v časih, ko se zdi,
da za enostavne, protestantsko čiste in asketske ideje kar naenkrat ni
več prostora – ne v glavah, ne na ulici, ne v pravnih aktih.
Nekje se bo že našel nekdo, ki bo dobro mišljeni ideji zoperstavil
svoj egoističen interes. In takrat, dragi državljani, mu je treba zasta-
viti Trubarjevo vprašanje: Ali pridobivaš svoj kruh brez škode za
druge ljudi?
Država ima mehanizme, da taka vprašanja postavlja ljudem vsak
dan: Ali izdajaš račun? Ali plačuješ davke? Ali delaš v skladu z zako-
nom?
A le dokler zna država svoje zakone pisati in sprejemati pravično,
z mislijo na vse in na vsakega posameznika, torej na skupno dobro
in individualne pravice. Le tedaj ima pravico na njih tudi vztrajati. Ko
pa ljudje začutijo, da se sami ne držimo lastnih pridig – takrat se na
vratih upravičeno pojavi vstajniški list s seznamom zahtev.
Novodobni Luthri trkajo na vrata novodobnih oblastnikov vsak
dan, seznam je upravičeno vse daljši. A skozi vse točke protestnikov
se vleče ena sama rdeča nit: držite se pravil, delujte v skladu s tem, kar
pridigate!
Če velja, da nas je Slovence protestantizem trajno vpisal v tokove
in krogotoke evropske misli in pisane besede, evropske zgodovine,
tedaj je treba danes, ko smo polnopravna in enakopravna članica
Evropske unije, skupaj ugotoviti, da nas, Evropejce, po verodostojno-
419
diganim vrednotam, temveč proti njihovi najbolj neizprosni zlorabi!
Niso pridigali nove vere, temveč so zahtevali od cerkve – okostenele,
izgubljene v oblakih napuha in pohlepa, daleč proč od ljudi – naj se
drži svoje vere: naj počne tisto, o čemer uči!
Med gradnike poštenega življenja je naš »lubi« Trubar poleg kr-
ščanskih maksim »ljubi bližnjega« in »dobro delaj vsem ljudem« štel
tudi, da je treba znati svoj kruh pridobivati brez škode za druge ljudi
in se ne bati govoriti resnice.
Zato vas vprašam, »lubi Slovenci«, kako bi danes reagirali, če bi
vam predlagala, da praznik reformacije namesto s počitkom raje
praznujemo z delom, ali pa, da se piscev prvih slovenskih knjig spom-
nimo tako, da ta dan prav vsak od nas – zase, za svoje otroke ali za
svoje starše – kupi vsaj eno knjigo?
Pomislite, odgovorite – in videli boste, da živimo v časih, ko se zdi,
da za enostavne, protestantsko čiste in asketske ideje kar naenkrat ni
več prostora – ne v glavah, ne na ulici, ne v pravnih aktih.
Nekje se bo že našel nekdo, ki bo dobro mišljeni ideji zoperstavil
svoj egoističen interes. In takrat, dragi državljani, mu je treba zasta-
viti Trubarjevo vprašanje: Ali pridobivaš svoj kruh brez škode za
druge ljudi?
Država ima mehanizme, da taka vprašanja postavlja ljudem vsak
dan: Ali izdajaš račun? Ali plačuješ davke? Ali delaš v skladu z zako-
nom?
A le dokler zna država svoje zakone pisati in sprejemati pravično,
z mislijo na vse in na vsakega posameznika, torej na skupno dobro
in individualne pravice. Le tedaj ima pravico na njih tudi vztrajati. Ko
pa ljudje začutijo, da se sami ne držimo lastnih pridig – takrat se na
vratih upravičeno pojavi vstajniški list s seznamom zahtev.
Novodobni Luthri trkajo na vrata novodobnih oblastnikov vsak
dan, seznam je upravičeno vse daljši. A skozi vse točke protestnikov
se vleče ena sama rdeča nit: držite se pravil, delujte v skladu s tem, kar
pridigate!
Če velja, da nas je Slovence protestantizem trajno vpisal v tokove
in krogotoke evropske misli in pisane besede, evropske zgodovine,
tedaj je treba danes, ko smo polnopravna in enakopravna članica
Evropske unije, skupaj ugotoviti, da nas, Evropejce, po verodostojno-
419
