Page 418 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 418
PREVODI
POJASNILA OB PREVODU
France Kidrič (1880–1950), zelo zaslužni raziskovalec protestantiz-
ma na Slovenskem v 16. stoletju (prim. Darko Dolinar, France Kidrič,
Stati inu obstati 2, 2006/3-4, 260–266), se je leta 1919 habilitiral na
univerzi na Dunaju z monografijo o Trubarjevi Cerkovni ordningi (1564).
Preučil je izvod, ki je bil takrat še shranjen v Dresdnu in je bil hkrati
edini znani izvod. Monografija z naslovom Die protestantische Kirchen
ordnung der Slovenen im XVI. Jahrhundert (Protestantski cerkveni red
Slovencev v XVI. stoletju) je v knjižni obliki izšla leta 1919 v Heidelber-
gu v založbi Carl Winter’s Universitätsbuchhandlung kot prvi zvezek
znanstvene zbirke Slavica. Urejal jo je literarni in kulturni zgodovinar
Matija Murko, takrat redni univerzitetni profesor v Leipzigu.
Kidrič je v monografiji o Cerkovni ordningi najprej podrobno bib
liografsko opisal ohranjeni izvod, pojasnil še dodatna bibliografska
vprašanja in razprl vpogled v naravo besedila (str. 1–27). Nato se je
posvetil nastajanju cerkvenega reda protestantske Cerkve za Sloven-
ce (28–84). Prikazal je vnanje okoliščine, navedel, da so knjigo zače-
li tiskati v začetku novembra 1563, in predstavil (48–57) tudi zaplet,
ki je povzročil ustavitev tiskanja in poseg v vsebino knjige. Razčišče-
vanje suma o primernosti nekaterih delov Trubarjevega besedila –
tudi s stališča pravovernosti – je namreč begunec baron Ivan Ungnad,
ki je v Urachu za izdajanje slovenskih in hrvaških knjig ustanovil
tako imenovani Biblijski zavod, prenesel k württemberškemu voj-
vodi Krištofu in njegovim teologom. Po vojvodovi odločitvi so mo-
rali iz knjige izločiti ne samo naslovni list in Trubarjev nemški in
slovenski predgovor, temveč tudi štiri kratke pridige ob Gospodovi
večerji.
416
POJASNILA OB PREVODU
France Kidrič (1880–1950), zelo zaslužni raziskovalec protestantiz-
ma na Slovenskem v 16. stoletju (prim. Darko Dolinar, France Kidrič,
Stati inu obstati 2, 2006/3-4, 260–266), se je leta 1919 habilitiral na
univerzi na Dunaju z monografijo o Trubarjevi Cerkovni ordningi (1564).
Preučil je izvod, ki je bil takrat še shranjen v Dresdnu in je bil hkrati
edini znani izvod. Monografija z naslovom Die protestantische Kirchen
ordnung der Slovenen im XVI. Jahrhundert (Protestantski cerkveni red
Slovencev v XVI. stoletju) je v knjižni obliki izšla leta 1919 v Heidelber-
gu v založbi Carl Winter’s Universitätsbuchhandlung kot prvi zvezek
znanstvene zbirke Slavica. Urejal jo je literarni in kulturni zgodovinar
Matija Murko, takrat redni univerzitetni profesor v Leipzigu.
Kidrič je v monografiji o Cerkovni ordningi najprej podrobno bib
liografsko opisal ohranjeni izvod, pojasnil še dodatna bibliografska
vprašanja in razprl vpogled v naravo besedila (str. 1–27). Nato se je
posvetil nastajanju cerkvenega reda protestantske Cerkve za Sloven-
ce (28–84). Prikazal je vnanje okoliščine, navedel, da so knjigo zače-
li tiskati v začetku novembra 1563, in predstavil (48–57) tudi zaplet,
ki je povzročil ustavitev tiskanja in poseg v vsebino knjige. Razčišče-
vanje suma o primernosti nekaterih delov Trubarjevega besedila –
tudi s stališča pravovernosti – je namreč begunec baron Ivan Ungnad,
ki je v Urachu za izdajanje slovenskih in hrvaških knjig ustanovil
tako imenovani Biblijski zavod, prenesel k württemberškemu voj-
vodi Krištofu in njegovim teologom. Po vojvodovi odločitvi so mo-
rali iz knjige izločiti ne samo naslovni list in Trubarjev nemški in
slovenski predgovor, temveč tudi štiri kratke pridige ob Gospodovi
večerji.
416
