Page 420 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 420
KRKORONNIKIAKA
Alenka Bratušek
GOVOR OB DNEVU REFORMACIJE 2013
V KRANJU
Spoštovane državljanke in državljani, dragi gostje, »lubi Slovenci«,
iskrena hvala za priložnost, da ob dnevu reformacije povem nekaj
besed. Dovolite, da začnem s praznikom, nadaljujem z njegovim po-
vodom, končam pa z njegovo aktualnostjo.
Praznik se je že dodobra usidral v naš vsakdan. A dejstvo, da ga
objemajo dnevi, ko z otroci preživljamo prve počitnice v šolskem letu,
in mu sledi dan, ko se spominjamo naših preminulih, mu po svoje
jemlje moč – in ga dela le za »dela prost dan«. Zato včasih pozabimo,
da bi ne enega ne drugega – ne šole ne spomina – ne poznali na način,
kot ga poznamo danes, če bi se pred več kot petsto leti ne dogodilo
to, čemur danes pravimo »protestantizem in reformacija«. Brez Tru-
barja bi bila naša ideja osnovne šole in splošno dostopnega znanja
drugačna; brez protestantskih knjig bi spomine na prednike beležili
drugače – vprašanje, v katerem in čigavem jeziku.
Zato ima dan reformacije še kako opraviti tako s šolo, od katere
si v teh dneh odpočivamo, kakor s preminulimi, ki se jih spoštljivo
spominjamo.
Ima torej opraviti tako z generacijami, ki so nam nekaj neizbrisne-
ga zapustile, kakor z generacijami, ki svoje prve besede in stavke
prihodnosti šele oblikujejo.
A pomislimo globlje: zakaj je dediščina protestantizma še toliko
bolj aktualna v času krize, ko se zdi, da je mogoče z vrsto potez – ali
včasih z eno samo besedo – postaviti pod vprašaj temeljne vrednote?
Zato, ker so se bili protestanti za ceno osebne »komodnosti«, var-
nosti in pogosto tudi življenja, pripravljeni postaviti po robu ne pri-
418
Alenka Bratušek
GOVOR OB DNEVU REFORMACIJE 2013
V KRANJU
Spoštovane državljanke in državljani, dragi gostje, »lubi Slovenci«,
iskrena hvala za priložnost, da ob dnevu reformacije povem nekaj
besed. Dovolite, da začnem s praznikom, nadaljujem z njegovim po-
vodom, končam pa z njegovo aktualnostjo.
Praznik se je že dodobra usidral v naš vsakdan. A dejstvo, da ga
objemajo dnevi, ko z otroci preživljamo prve počitnice v šolskem letu,
in mu sledi dan, ko se spominjamo naših preminulih, mu po svoje
jemlje moč – in ga dela le za »dela prost dan«. Zato včasih pozabimo,
da bi ne enega ne drugega – ne šole ne spomina – ne poznali na način,
kot ga poznamo danes, če bi se pred več kot petsto leti ne dogodilo
to, čemur danes pravimo »protestantizem in reformacija«. Brez Tru-
barja bi bila naša ideja osnovne šole in splošno dostopnega znanja
drugačna; brez protestantskih knjig bi spomine na prednike beležili
drugače – vprašanje, v katerem in čigavem jeziku.
Zato ima dan reformacije še kako opraviti tako s šolo, od katere
si v teh dneh odpočivamo, kakor s preminulimi, ki se jih spoštljivo
spominjamo.
Ima torej opraviti tako z generacijami, ki so nam nekaj neizbrisne-
ga zapustile, kakor z generacijami, ki svoje prve besede in stavke
prihodnosti šele oblikujejo.
A pomislimo globlje: zakaj je dediščina protestantizma še toliko
bolj aktualna v času krize, ko se zdi, da je mogoče z vrsto potez – ali
včasih z eno samo besedo – postaviti pod vprašaj temeljne vrednote?
Zato, ker so se bili protestanti za ceno osebne »komodnosti«, var-
nosti in pogosto tudi življenja, pripravljeni postaviti po robu ne pri-
418
