Page 75 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 75
FRANC KUZMI^
Terplan je iz madžarščine prevedel knjižico Pála Edvija Illésa
Krszcsánsztva abécé, to je krszcsánszke vere návuka prvi zacsétek (1845,
ponatisa 1869 in 1900; Krsčanstva abece, to je krsčanske vere navuka
prvi začetek). Knjižica je bila namenjena evangeličanskim otrokom,
starim osem ali devet let. Prav tako je prevedel Ch. G. Bartha Dvakrat
52 bibliszke historie za evangelicsanszke solé ino hi’ze (Kőszeg 1847; Dva
krat 52 bibliske historie za evangeličanske šole ino hiže). Ponatis je
izšel še leta 1878. V rokopisu je ostalo veliko Terplanovih pridig,
molitev in nagrobnih govorov.
Učitelj in zdravnik Pavel Luthar (1839–1919), rojen v Križevcih,
je prav tako veliko pisal in prevajal molitve in pesmi, največ iz nem-
ščine in madžarščine. Med drugim je napisal kratko brošurico Luther
Mártona zsitek (1910; Luther Martona žitek) in dodal Dvanájszet glavni
punktumov te evangelicsánszke vere (Dvanajset glavni punktomov te
evangeličanske vere). Dodatek je pripravil po spisu Pavla Zimmer-
manna Ka mámo reformácii hváliti?
Med avtorje praktično in poučno naravnanega slovstva spada Ja-
noš Berke (1814–1908), rojen v Križevcih, evangeličanski duhovnik,
ki je pripravil in izdal kratki priročnik za prvo zdravstveno pomoč z
naslovom Pôtikazanye za one, ki szo nê vrácsi, pri o’zivávanyi lüdi na pô
mrtvi, i prvo pomáganye pri nágloj ’zitka pogibeli (Sombotel 1871; Poti-
kazanje za one, ki so ne vrači, pri oživavanji lüdi na po mrtvi i prvo
pomaganje pri nagloj žitka pogibeli).
Slovstvena dejavnost prekmurskih evangeličanov je začela v zad-
njih dveh desetletjih 19. stoletja in v prvih dveh desetletjih 20. stoletja
usihati. Pojavljali so se večinoma le ponatisi. Po prvi svetovni vojni so
se prekmurski evangeličani znašli v novem versko-kulturnem polo-
žaju. Škofija je ostala na Madžarskem v Sombotelu, večina evangeli-
čanov je bila v novo nastali državi v Prekmurju, kjer se je leta 1922
oblikoval seniorat. Senior je postal soboški duhovnik Štefan Kovač.
Ena od pomembnih nalog seniorata je bila tudi publicistična dejav-
nost. Odločili so se izdajati verski mesečnik Düsevni liszt/Düševni list
(1922–1941) in koledar Evangelicsanszki kalendari/Evangeličanski ka
lendari (1923–1942), ki sta opravljala versko-vzgojno in kulturno
poslanstvo. Prvi koledar je izšel za leto 1920 pod naslovom Luther
kalendari; uredil ga je Štefan Kovač, soboški duhovnik.
73
Terplan je iz madžarščine prevedel knjižico Pála Edvija Illésa
Krszcsánsztva abécé, to je krszcsánszke vere návuka prvi zacsétek (1845,
ponatisa 1869 in 1900; Krsčanstva abece, to je krsčanske vere navuka
prvi začetek). Knjižica je bila namenjena evangeličanskim otrokom,
starim osem ali devet let. Prav tako je prevedel Ch. G. Bartha Dvakrat
52 bibliszke historie za evangelicsanszke solé ino hi’ze (Kőszeg 1847; Dva
krat 52 bibliske historie za evangeličanske šole ino hiže). Ponatis je
izšel še leta 1878. V rokopisu je ostalo veliko Terplanovih pridig,
molitev in nagrobnih govorov.
Učitelj in zdravnik Pavel Luthar (1839–1919), rojen v Križevcih,
je prav tako veliko pisal in prevajal molitve in pesmi, največ iz nem-
ščine in madžarščine. Med drugim je napisal kratko brošurico Luther
Mártona zsitek (1910; Luther Martona žitek) in dodal Dvanájszet glavni
punktumov te evangelicsánszke vere (Dvanajset glavni punktomov te
evangeličanske vere). Dodatek je pripravil po spisu Pavla Zimmer-
manna Ka mámo reformácii hváliti?
Med avtorje praktično in poučno naravnanega slovstva spada Ja-
noš Berke (1814–1908), rojen v Križevcih, evangeličanski duhovnik,
ki je pripravil in izdal kratki priročnik za prvo zdravstveno pomoč z
naslovom Pôtikazanye za one, ki szo nê vrácsi, pri o’zivávanyi lüdi na pô
mrtvi, i prvo pomáganye pri nágloj ’zitka pogibeli (Sombotel 1871; Poti-
kazanje za one, ki so ne vrači, pri oživavanji lüdi na po mrtvi i prvo
pomaganje pri nagloj žitka pogibeli).
Slovstvena dejavnost prekmurskih evangeličanov je začela v zad-
njih dveh desetletjih 19. stoletja in v prvih dveh desetletjih 20. stoletja
usihati. Pojavljali so se večinoma le ponatisi. Po prvi svetovni vojni so
se prekmurski evangeličani znašli v novem versko-kulturnem polo-
žaju. Škofija je ostala na Madžarskem v Sombotelu, večina evangeli-
čanov je bila v novo nastali državi v Prekmurju, kjer se je leta 1922
oblikoval seniorat. Senior je postal soboški duhovnik Štefan Kovač.
Ena od pomembnih nalog seniorata je bila tudi publicistična dejav-
nost. Odločili so se izdajati verski mesečnik Düsevni liszt/Düševni list
(1922–1941) in koledar Evangelicsanszki kalendari/Evangeličanski ka
lendari (1923–1942), ki sta opravljala versko-vzgojno in kulturno
poslanstvo. Prvi koledar je izšel za leto 1920 pod naslovom Luther
kalendari; uredil ga je Štefan Kovač, soboški duhovnik.
73
