Page 74 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 74
RAZPRAVE, [TUDIJE
pesmi in je bila leta 1929 ponatisnjena. Adam Luthar je pesmarico
nekoliko preuredil in dodal nekaj Sijartovih in Flisarjevih pesmi.
Kardoš je pripravil še Pobo’zne molitvi za poszebno csészt bo’zo (Stari
Grad 1853; Pobožne molitvi za posebno čest božo) in ponatis leta
1875 in 1908.
Prav posebno se je Kardoš odlikoval s prevajanjem in prirejanjem
osnovnošolskih učbenikov (abecednikov in beril). Postal je tudi prvi
dekan za prekmurske evangeličanske šole. Tudi s temi učbeniki je
prekmursko slovstvo zvrstno razširil in tudi strokovno poglobil.
Prevedel je tudi del Stare zaveze, in sicer Moses i Josua (Mošeš i Jošua),
ki je izšel pozneje (Murska Sobota 1929).
Nadalje je napisal kratko zgodovino cerkve, ki je ostala v rokopisu
in bila potem izdana med obema vojnama, Evangeliomszke vere i cérkvi
obcsinszki prigodi (Murska Sobota 1932; Evangeliomske vere i cerkvi
občinski prigodi).
V prekmurščino je prevajal več madžarskih pesnikov (Petőfi, Arany,
Tompa, Vörösmarty, Vajda, Gyulai, Kisfaludi) ter pripovedni pesnitvi
Janosa Aranya Toldi (1921) in Toldia sztarost i szmrt (Toldia starost i
smrt).
Duhovnik Jurij Cipot (1794–1834), rojen v Černelavcih, je pripra-
vil za evangeličanske vernike molitvenik Dühovni áldovi (Sombotel
1829; Dühovni aldovi), ki je doživel pozneje več ponatisov (1888, 1901,
1912 in1922).
Duhovnik Aleksander (Šandor) Terplan (1816–1858), rojen v
Ivanovcih, je prevedel starozavezne Psalme pod naslovom Knige ’zol
társzke (Kőszeg 1848; Knige žoltarske), ki je bila dodana k tretji izda-
ji Nouvega zakona in nato še v dveh naslednjih (1883, 1928). Prevod je
zahteval močno besedno ustvarjalnost, zato se je naslanjal tudi na
dotedanje slovenske prevode. »Terplan se zvesteje drži izvirnika, do-
sega ritem in slovesno dikcijo s postavljanjem pridevnika in zaimka
za samostalnik, trudi se za pravilne rime,« ugotavlja Vilko Novak.
Za natis je Terplan pripravil tretjo izdajo Nove zaveze, predvsem je
korigiral nekatere dele in črkopis. Kot zanimivost dodajmo, da je
agent Britanske biblične družbe Edward Millard leta 1863 prinesel v
Zagreb ta prevod Küzmičeve Nove zaveze v upanju, da ga bodo Hrva-
ti lahko uporabljali.
72
pesmi in je bila leta 1929 ponatisnjena. Adam Luthar je pesmarico
nekoliko preuredil in dodal nekaj Sijartovih in Flisarjevih pesmi.
Kardoš je pripravil še Pobo’zne molitvi za poszebno csészt bo’zo (Stari
Grad 1853; Pobožne molitvi za posebno čest božo) in ponatis leta
1875 in 1908.
Prav posebno se je Kardoš odlikoval s prevajanjem in prirejanjem
osnovnošolskih učbenikov (abecednikov in beril). Postal je tudi prvi
dekan za prekmurske evangeličanske šole. Tudi s temi učbeniki je
prekmursko slovstvo zvrstno razširil in tudi strokovno poglobil.
Prevedel je tudi del Stare zaveze, in sicer Moses i Josua (Mošeš i Jošua),
ki je izšel pozneje (Murska Sobota 1929).
Nadalje je napisal kratko zgodovino cerkve, ki je ostala v rokopisu
in bila potem izdana med obema vojnama, Evangeliomszke vere i cérkvi
obcsinszki prigodi (Murska Sobota 1932; Evangeliomske vere i cerkvi
občinski prigodi).
V prekmurščino je prevajal več madžarskih pesnikov (Petőfi, Arany,
Tompa, Vörösmarty, Vajda, Gyulai, Kisfaludi) ter pripovedni pesnitvi
Janosa Aranya Toldi (1921) in Toldia sztarost i szmrt (Toldia starost i
smrt).
Duhovnik Jurij Cipot (1794–1834), rojen v Černelavcih, je pripra-
vil za evangeličanske vernike molitvenik Dühovni áldovi (Sombotel
1829; Dühovni aldovi), ki je doživel pozneje več ponatisov (1888, 1901,
1912 in1922).
Duhovnik Aleksander (Šandor) Terplan (1816–1858), rojen v
Ivanovcih, je prevedel starozavezne Psalme pod naslovom Knige ’zol
társzke (Kőszeg 1848; Knige žoltarske), ki je bila dodana k tretji izda-
ji Nouvega zakona in nato še v dveh naslednjih (1883, 1928). Prevod je
zahteval močno besedno ustvarjalnost, zato se je naslanjal tudi na
dotedanje slovenske prevode. »Terplan se zvesteje drži izvirnika, do-
sega ritem in slovesno dikcijo s postavljanjem pridevnika in zaimka
za samostalnik, trudi se za pravilne rime,« ugotavlja Vilko Novak.
Za natis je Terplan pripravil tretjo izdajo Nove zaveze, predvsem je
korigiral nekatere dele in črkopis. Kot zanimivost dodajmo, da je
agent Britanske biblične družbe Edward Millard leta 1863 prinesel v
Zagreb ta prevod Küzmičeve Nove zaveze v upanju, da ga bodo Hrva-
ti lahko uporabljali.
72
